Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
11602 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Na svetu je trenutno 20 milijonov beguncev, ki so morali zaradi vojn in nasilja zapustiti svoj dom, ob današnjem svetovnem dnevu beguncev opozarja Amnesty International. Samo iz Sirije je pobegnilo že več kot štiri milijone ljudi. Od januarja lani pa je v Sredozemlju utonilo več kot šest tisoč beguncev. Najhujša begunska kriza, ki smo ji priča po drugi svetovni vojni, je lani z vso močjo dosegla tudi Slovenijo. Čeprav množičnih prihodov beguncev pri nas ni več, pa Slovenijo zlasti na področju integracije čakajo novi izzivi.
Slovenijo je lani prečkalo več kot 400 tisoč beguncev. Večinoma so bile to ženske z otroki. Za mednarodno zaščito pri nas jih je zaprosila le peščica. Trenutno je tako v naših azilnih domovih le okoli 300 beguncev. Med njimi je tudi mlada begunka iz Sirije, ki skupaj z možem in dojenčkom čaka na azil:
»Hoteli smo v Nemčijo, a nas je na slovenski meji ustavila policija. Rekli so: Morate v azilni dom ali pa vas bomo dali v zapor. Izbrali smo azilni dom. Pred tem sem mislila, da lahko dobim azil samo v Nemčiji ali Avstriji.«
Begunska kriza je bila za slovenske humanitarce in prostovoljce največji izziv do zdaj, pove Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:
Za našo državo bo naslednji večji izziv integracija beguncev, ki bodo pri nas ostali. V tem in prihodnjem letu bo naša država v okviru evropskega solidarnostnega načrta iz Grčije in Italije premestila 567 beguncev. Do zdaj smo jih iz Italije in Grčije sprejeli 34. Slovenija bi morala prevzeti pravičnejši delež odgovornosti pri zaščiti ljudi, opozarja Jerneja Turin iz Amnesty international Slovenija:
Vendar pa Slovenija po besedah Turinove ne velja za državo, ki bi velikodušno sprejemala begunce. V zadnjih 20-tih letih smo namreč mednarodno zaščito podelili le 400-tim beguncem.
Število ljudi po svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je lani izrazito poskočilo. Na begu je bilo namreč kar 65,3 milijona ljudi, kar je toliko, kot je prebivalcev Velike Britanije ali Italije, kaže poročilo, ki ga je ob današnjem svetovnem dnevu beguncev objavila Agencija Združenih narodov za begunce. Globalna begunska kriza bo končana šele tedaj, ko ne bo več vojn. Agencija Združenih narodov za begunce zato vlade po celem svetu poziva, naj stopijo skupaj in poskušajo čim prej najti rešitve na kriznih žariščih.
Po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Eden izmed 113 ljudi na svetu je namreč prisiljen zapustiti dom in je torej begunec, prosilec za azil ali notranje razseljena oseba, pojasnjuje glavna govornica pisarne Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Sloveniji Špela Majcen:
Prav iz teh treh držav je lani prišlo največ beguncev. Številke so skrb zbujajoče in razkrivajo nepredstavljivo raven človeškega trpljenja, pa poudarja vršilec dolžnosti vodje pisarne Visokega komisariata v Sloveniji William Ejalu. Ob tem mednarodno skupnost poziva k iskanju rešitev:
»Tok beguncev lahko ustavi le končanje vojn. Treba se je pogovarjati o vzrokih za konflikte. Države se morajo povezovati in sodelovati kot partnerji.«
Begunska kriza je lani dosegla tudi Slovenijo. Naše ozemlje je prečkalo več kot 400 tisoč ljudi. Slovenija pa beleži tudi izjemno povečanje števila prošenj za azil. Lani je naša država sprejela 277 prošenj, samo letos pa že 576 prošenj za mednarodno zaščito. To je po besedah Majcnove za Slovenijo velik izziv:
Tudi slovenske nevladne organizacije pa našo državo pozivajo, naj ponudi zaščito več beguncem ter jim omogoči dostojno življenje.
Požar, ki je včeraj dopoldne zajel pobočji hribov Trstelj in sosednjega Kačnika na Krasu, je v veliki omejen in pod nadzorom. Včerajšnje gašenje z dvema od štirih novih letal air-tractor in s helikopterji ter s prek 250-imi gasilci na tleh je obrodilo sadove, ocenjujejo v republiškem štabu Civilne zaščite. Več kot 400 gasilcev je ponoči nadaljevalo prizadevanja za obvladanje preostalih žarišč. V oddaji tudi o tem: - Združeno kraljestvo s preostalo Evropo krepi sodelovanje v boju proti nezakonitim migracijam. - Trump ob zaključku republikanske konvencije pozval k enotnosti. - Turistično dogajanje na Bledu bodo popestrili tradicionalni Blejski dnevi.
Evropski poslanci bodo danes v Strasbourgu tajno glasovali o imenovanju Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije v novem petletnem mandatu. Za izvolitev v 720-članskem parlamentu potrebuje najmanj 361 glasov. Izid je negotov, ker v nobeni politični skupini ni enotnosti glede podpore. V oddaji tudi o tem: - Danes podpis varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino - Mladi želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju nove pokojninske zakonodaje. - Zavarovalnice po neurjih spodbujajo stranke k prijavi škode na daljavo
Evropski poslanci bodo danes glasovali o vnovičnem imenovanju Ursule von der Leyen na čelo Evropske komisije. Pred glasovanjem bo von der Leyen predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje. Za izvolitev jo mora podpreti malo več kot polovica parlamenta. Ostali poudarki oddaje: - Biden bi o predsedniški kandidaturi premislil, če bi imel zdravstvene težave. - Golob in Zelenski bosta danes podpisala varnostni sporazum med državama. - Na novogoriški upravni enoti zaradi minule stavke nimajo povečanega števila nerešenih zadev.
Ameriški preiskovalci glede motiva poskusa atentata na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno tavajo v temi. Podatki obveščevalcev naj bi kazali, da je atentat načrtoval Iran. A morebitnih povezav Teherana s strelcem za zdaj niso odkrili. Medtem se v Milwaukeeju nadaljuje republikanska konvencija, na kateri bodo Trumpa jutri potrdili za predsedniškega kandidata. Dogajanje doslej je bilo v znamenju njegovega izbora podpredsedniškega kandidata, to je senator iz Ohia J. D. Vance. Druge teme: - Nemčija prepovedala skrajno desno medijsko družbo Compact, obeta se ustavna pobuda za prepoved stranke AfD. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Toča pri nas vse pogostejša in debelejša; v protitočni obrambi pozivajo k drugačni opremi.
Konvencija ameriške republikanske stranke je v polnem zamahu. Podporo nekdanjemu in morda tudi novemu predsedniku Donaldu Trumpu izrekajo iz vseh delov stranke, tudi iz vrst nekdanjih tekmecev. Prvič pa je kot novi podpredsedniški kandidat spregovoril tudi J. D. Vance, ki je podvomil o zunanjepoltiičnih usmeritvah trenutne ameriške vlade. Druge teme: - V Nemčiji prepoved skrajnih desničarskih medijskih platform - Vlada in sindikati bodo pisno potrdili dogovorjene dele plačne reforme - Hrastje pri Ribnici bo dobilo cestno in drugo infrastrukturo
Na konvenciji ameriške republikanske stranke v Milwaukeeju so Donalda Trumpa tudi uradno nominirali za predsedniškega kandidata na novembrskih volitvah. Trump, ki bo po napovedih nominacijo sprejel v četrtek, si je za podpredsedniškega kandidata izbral svojega nekdanjega ostrega kritika in nasprotnika - senatorja iz Ohia J.D. Vancea. V oddaji tudi o tem: - Roberti Metsoli se obeta nov mandat na čelu evropskega parlamenta. - Zagovorniki delavcev kritični do zakona, ki naj bi olajšal postopke pri zaposlovanju tujcev. - Pogačar v zadnji teden Toura z dobrimi tremi minutami prednosti pred Vingegaardom.
Na konvenciji republikanske stranke so tudi uradno nominirali Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata na novembrskih volitvah. Trump je ob tej priložnosti razglasil tudi ime kandidata za podpredsednika - to je postal senator iz Ohia, J.D. Vance. Trump se je v javnosti pojavil prvič po sobotnem poskusu atentata. Druge teme: - V Strasbourgu ustanovno zasedanje evropskega parlamenta - Pogonska goriva od polnoči spet dražja - Vzorčna lendavska kmetija pričakuje nadaljnjo državno podporo
Evropski nogometni prvaki so četrtič postali Španci. V sinočnjem finalu v Berlinu so premagali Angleže z 2: 1. Najkoristnejši igralec prvenstva je vezist zmagovalcev Rodri, za najboljšega mladega nogometaša so razglasili njegovega reprezentančnega kolega Lamina Yamala. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji ameriški predsednik Trump po poskusu atentata prispel na konvencijo republikancev - Poslanci pred počitnicami o razbremenitvi dela na upravnih enotah na področju tujcev. - V požaru v Portorožu zgorelo deset lokalov, trije ljudje so potrebovali zdravniško pomoč.
Španski nogometaši so četrtič osvojili lovoriko evropskih prvakov. V sinočnjem finalnem obračunu v Berlinu so z 2:1 premagali Anglijo. Odločilni gol v 87. minuti je dosegel španski napadalec Mikel Oyarzabal. To je za Španijo rekordni že četrti naslov evropskih prvakov. Drugi poudarki oddaje: - Napadalec na Trumpa deloval sam, motiv še ni znan. Biden Američane pozval k znižanju politične temperature. - Poslanci pred počitnicami še na dveh izrednih sejah. - Na portoroški plaži pogorelo najmanj 10 lokalov, škode za več kot tri milijone.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta so socialni partnerji določili časovnico za pripravo pokojninske reforme. Zanjo si bodo vzeli pol leta časa, začnejo septembra, najprej pa se bodo lotili odmernega odstotka in upokojitvene starosti. V okviru ESS so včeraj ustanovili tudi odbor, ki bo obravnaval zaposlovanje tujcev, in sicer tako zakon o tujcih kot tudi zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Za ustanovitev so se odločili, ker imajo o tem vprašanju precej različna mnenja. Druge teme: - Bodo najvišji položaji v Uniji razdeljeni tako, kot so si zamislili Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci? - Najnovejše poročilo Združenih narodov o razmerah v Gazi: začaran krog podhranjenosti in bolezni. - Brežice med petimi najbolj obiskanimi turističnimi kraji pri nas.
Krepitev sodelovanja vojaških industrij in nadaljnja pomoč Ukrajini sta glavni zavezi tridnevnega vrha zveze Nato. Po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga so Moskvi poslali jasno sporočilo enotnosti. Kot je še povedal, so se zaveznice zavezale, da bodo Ukrajini v naslednjem letu namenile minimalno 40 milijard evrov vojaške pomoči in s tem omogočile Ukrajini premoč v vojni z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: - Kaj vsebuje varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino? O tem danes pristojni parlamentarni odbor. - Na mizi ekonomsko-socialnega sveta tudi pokojninska reforma. - Vlada in sindikati javnega sektorja glede prenove plačnega sistema dosegli napredek.
Slovenija bo prihodnje leto podvojila število svojih vojakov v Natovi misiji na Kosovu, je ob koncu vrha zavezništva v Washingtonu dejal premier Robert Golob. In glavni poudarek tokratnega zasedanja? Ukrajina lahko še naprej računa na pomoč zahodnih zaveznic v boju proti ruski agresiji. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga so Moskvi poslali jasno sporočilo enotnosti ter da se nasilje in ustrahovanje ne izplačata. Neomajno podporo je Kijevu vnovič obljubil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Drugi poudarki oddaje: - Na krovnih pogajanjih med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja dosežen napredek - V Kranju in na Jesenicah razburja presoja o umestitvi nove gorenjske bolnišnice - Nogometaši Maribora in Brava neuspešno začeli pot proti Evropi
Voditelji članic Nata so včeraj na vrhunskem zasedanju v Washingtonu sprejeli zavezo o okrepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije v zavezniških državah ter povečanju sodelovanja pri vlaganjih v to vejo industrije. Ob tem je premier Robert Glob, ki se je ob robu zasedanja srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, napovedal nakup 8-kolesnikov finskega proizvajalca Patria. Preostale novice: Vlada na zadnjih krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pred dopusti upa na rešitev ključnih vprašanj. Ob 29-ti obletnici genocida v Srebrenici opozorila, da se podobna grozovita zgodba zdaj piše v Gazi. Nogometaši Anglije z golom v zadnji minuti do finala evropskega prvenstva.
Slovenija bo osemkolesnike kupila od finskega podjetja Partia, je ob robu zasedanja voditeljev zveze Nato v Washigntonu sporočil premier Robert Golob. Revizija nakupa osemkolesnikov, ki se je začela z odstopom od pogodbe za nakup vozil boxer, je po navedbah Goloba blizu zaključka. Pogodba s Patrio bo predvidoma sklenjena do konca leta. Voditelji so sicer na vrhu Nata sprejeli zavezo k okrepitvi zmogljivosti obrambne industrije. Preostale novice: Vlada in sindikati javnega sektorja pred novim krogom krovnih pogajanj. O naslovu evropskega nogometnega prvaka bosta odločali Anglija in Španija.
Na slovesnosti ob 75-letnici severnoatlantskega zavezništva v Washingtonu voditelji niso skoparili s pohvalami. Gostitelj, ameriški predsednik Joe Biden je Nato celo razglasil za "močnejšega kot kadarkoli prej". V ospredju bo pomoč Ukrajini. Druge teme: - Predlog zakona o psihoterapiji po mnenju stroke ne varuje pred amaterji - Uspešna izstrelitev rakete Ariane 6 velik uspeh za Evropo - Prvi finalisti Eura Španci, za drugo finalno vstopnico zvečer Angleži in Nizozemci
V Washintonu so se zbrali voditelji članic zveze Nato, ki praznuje 75-letnico ustanovitve. V ospredju tokratnega vrha bo pomoč Ukrajini. Slovenija pa bo na vrhu zagotovila, da bo do leta 2030 obrambne izdatke zvišala na pričakovana dva odstotka BDP-ja. Kar 23 zaveznic zdaj namenja vsaj dva odstotka letnega BDP za obrambo, še pred petimi leti je to mejo presegalo le devet držav. V oddaji tudi o tem: - Poslanci o noveli za reševanje kadrovske stiske v domovih za starejše - Po vladni študiji za gorenjsko regijsko bolnišnico najprimernejša Radovljica, Kranj zahteva popravke - Španci in Francozi nocoj za prvo finalno vstopnico evropskega nogometnega prvenstva
Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.
Neveljaven email naslov