Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sonda pretela 6,6 milijarde km oddaljeno telo Ultima Thule na robu Osončja in na Zemljo že pošilja fotografije
Medtem ko je bilo danes na našem planetu vse v znamenju začetka novega kroga okrog Sonca, je daleč stran, na robu Osončja, padlo več rekordov. Nasina Sonda New Horizons je po 13 letih potovanja zjutraj ob 6.33 po našem času dosegla telo Ultima Thule, najbolj oddaljen objekt v zgodovini raziskovanja vesolja. Raziskovalci pri projektu se nadejajo, da bo misija prinesla nove podatke o robnih predelih Osončja in s tem tudi njegovih začetkih.
Več o najnovejših podrobnostih si lahko preberete tukaj.
Sonda New Horizons, ki so jo v vesolje izstrelili leta 2006, je največ pozornosti pritegnila desetletje pozneje, ko je dosegla Pluton, njen novi cilj na poti pa je nedavno odkrito telo z nekaj deset kilometri v premeru, ki so ga poimenovali Ultima Thule, kar v prevodu pomeni kraj za mejami znanega sveta. Telo leži na oddaljenosti 6,6 milijarde kilometrov od Zemlje v asteroidnem območju Kuiperjevega pasu za Neptunom. “Približali se bomo izjemno dobro ohranjenemu telesu, ki kot neke vrste zamrznjena časovna kapsula hrani podatke o rojstvu Sončnega sistema,” je pred dnevi dejal glavni raziskovalec na misiji New Horizons Alan Stern.
Misija je v marsičem rekordna, med drugim tudi v tem, da so med obletom telesa Ultima Thule izvedli najbolj oddaljene znanstvene meritve in fotografiranje v zgodovini raziskovanja vesolja. Raziskovalka pri misiji Kelsi Singer je ob tem povedala, da so “zagnali vse instrumente, da bi z njimi med obletom dobili čim več podatkov o plinski sestavi Ultime Thule in na Zemljo poslali karseda podrobne fotografije.” Prve fotografije dobre ločljivosti objekta lahko na Zemlji pričakujemo že v dnevu ali dveh.
Ultimo Thule so sicer odkrili junija 2014 z vesoljskim teleskopom Hubble, njeno leto naj bi bilo dolgo 296 zemeljskih, okrog naše zvezde pa kroži po skoraj popolni krožnici.
11599 epizod
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.
Sonda pretela 6,6 milijarde km oddaljeno telo Ultima Thule na robu Osončja in na Zemljo že pošilja fotografije
Medtem ko je bilo danes na našem planetu vse v znamenju začetka novega kroga okrog Sonca, je daleč stran, na robu Osončja, padlo več rekordov. Nasina Sonda New Horizons je po 13 letih potovanja zjutraj ob 6.33 po našem času dosegla telo Ultima Thule, najbolj oddaljen objekt v zgodovini raziskovanja vesolja. Raziskovalci pri projektu se nadejajo, da bo misija prinesla nove podatke o robnih predelih Osončja in s tem tudi njegovih začetkih.
Več o najnovejših podrobnostih si lahko preberete tukaj.
Sonda New Horizons, ki so jo v vesolje izstrelili leta 2006, je največ pozornosti pritegnila desetletje pozneje, ko je dosegla Pluton, njen novi cilj na poti pa je nedavno odkrito telo z nekaj deset kilometri v premeru, ki so ga poimenovali Ultima Thule, kar v prevodu pomeni kraj za mejami znanega sveta. Telo leži na oddaljenosti 6,6 milijarde kilometrov od Zemlje v asteroidnem območju Kuiperjevega pasu za Neptunom. “Približali se bomo izjemno dobro ohranjenemu telesu, ki kot neke vrste zamrznjena časovna kapsula hrani podatke o rojstvu Sončnega sistema,” je pred dnevi dejal glavni raziskovalec na misiji New Horizons Alan Stern.
Misija je v marsičem rekordna, med drugim tudi v tem, da so med obletom telesa Ultima Thule izvedli najbolj oddaljene znanstvene meritve in fotografiranje v zgodovini raziskovanja vesolja. Raziskovalka pri misiji Kelsi Singer je ob tem povedala, da so “zagnali vse instrumente, da bi z njimi med obletom dobili čim več podatkov o plinski sestavi Ultime Thule in na Zemljo poslali karseda podrobne fotografije.” Prve fotografije dobre ločljivosti objekta lahko na Zemlji pričakujemo že v dnevu ali dveh.
Ultimo Thule so sicer odkrili junija 2014 z vesoljskim teleskopom Hubble, njeno leto naj bi bilo dolgo 296 zemeljskih, okrog naše zvezde pa kroži po skoraj popolni krožnici.
Aplikacija Poplave 2023 je dopolnjena. Po novem omogoča prostovoljcem, da označijo dneve, ko bi lahko pomagali. Prejšnji teden je prihajalo na teren po več tisoč ljudi na dan, zdaj so potrebe zmanjšane, pravi Sandi Curk iz Civilne zaščite. Po njegovih besedah bo pomoč potrebna še več kot pol leta. V oddaji tudi: - V Braslovčah nameravajo prebivalce 150-ih hiš preseliti na drugo lokacijo - Združene države Amerike, Japonska in Južna Koreja po tristranskem vrhu za okrepljeno vojaško sodelovanje - Slovenske odbojkarice na uvodni tekmi evropskega prvenstva izgubile proti Poljakinjam
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Na območjih nedavnih poplav se bo danes nadaljevala sanacija posledic. V minulih dneh je domačinom na pomoč priskočilo več tisoč prostovoljcev, tudi včeraj. Po napovedih pa bodo njihovo število na terenu v prihodnje zmanjševali, saj se potrebe spreminjajo. Premier Robert Golob se bo danes s predstavniki občinskih združenj pogovarjal o dozdajšnjemu poteku intervencijskih del na območjih in nadaljnih ukrepih. - Gospodarstveniki pričakujejo dodatno pomoč za čimprejšnji zagon poslovanja podjetij na prizadetih območjih. - Zaradi odločitve Indije o omejitvi izvoza žita strokovnjaki svarijo pred zvišanjem cen hrane na svetovnih trgih. - Za nogometaše Olimpije konec lige prvakov; Španke prve finalistke svetovnega nogometnega prvenstva.
Dan solidarnosti za pomoč po poplavah je zaznamoval izjemen odziv prostovoljcev. Teh je bilo prek aplikacije Poplave 2023 približno 12 tisoč, delo pa se nadaljuje tudi na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Nekatere ekipe, ki so na terenu od samega začetka poplav, ga bodo izkoristile za kratek počitek. V teku je torej interventna sanacija, trajna pa bo potekala več let. Ob tem bo potrebno odgovorno prostorsko načrtovanje z upoštevanjem kart poplavne nevarnosti. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od vnovičnega prihoda talibanov na oblast v Afganistanu. - Nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa doletela četrta kazenska ovadba - Slovenski košarkarji danes v Tokio, Sekulič iz seznama črtal Kunca in Morgana.
Danes je dan solidarnosti, namenjen pomoči po poplavah. Na prizadetih območjih je pričakovati večje število prostovoljcev z vse Slovenije. Ob tem pristojni pozivajo vse, ki želijo pomagati, naj to storijo organizirano. Danes je sicer dela prost dan, a ne za vse. Delovala bo vsa kritična infrastruktura, zdravstvo, CSD-ji, veterina, zavarovalnice, upravne enote in nekatere trgovine. Še nekaj drugih poudarkov: - Na Nizozemskem mesec dni po padcu vlade premiera Rutteja vse večja podpora Gibanju kmetov in državljanov - Rusija se s polovilom LUNA-25 vrača v vesoljsko tekmo - V Novem mestu se začenja glasbeni festival in delavnica Jazzinty; v Ljubljani pa Festival kratkega filma - FeKK
Tudi danes se bo proti poplavnim območjem predvidoma odpravilo večje število prostovoljcev, kar je včeraj na cestah povzročilo zastoje. Pristojni opozarjajo, da lahko na varovana območja vstopijo le sorodniki in tisti z delovnim nalogom, naključne obiskovalce pa bodo preusmerjali. Prostovoljcem svetujejo še, naj ne pozabijo na lastno varnost. V oddaji tudi: - Turistični delavci po ujmah v pričakovanju slabšega obiska - Obisk tajvanskega podpredsednika v tujini znova razburil Peking - Slovenska filmska koprodukcija Varuhi formule z dvema nagradama v Locarnu
Ker je pripravljenost pomagati v prihodnjih štirih prostih dneh izrazilo veliko ljudi, se civilna zaščita boji pretiranega navala na območja, kjer gibanje še ni povsem varno. Zato je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan včeraj podpisal uredbo, s katero je določil šest "nevarnih" območij, kamor z današnjim dnem prostovoljci ne bodo mogli brez delovnega naloga civilne zaščite. Za druga prizadeta območja ne velja nobena omejitev, zaradi lažjega usklajevanja in razporeditve pa je zaželeno, da se prostovoljci prijavijo prek aplikacije Poplave 2023. V oddaji tudi: - Janja Garnbret z novim naslovom svetovne prvakinje in olimpijsko vozovnico - Ameriško pravosodno ministrstvo s posebnim tožilcem nad sina predsednika Bidna - Mednarodni dan mladih v znamenju varnih zaposlitev in duševnega zdravja
En teden po prvih poročilih o uničujoči moči narave začenjajo veljati prvi ukrepi, med drugimi predplačila občinam za čimprejšnji začetek sanacije. Premier Robert Golob je ob tem sinoči že napovedal nove ukrepe, med njimi moratorij na odplačevanje posojil. Prizadetim je na voljo tudi izredna denarna socialna pomoč. Danes bodo znana tudi navodila o poteku dneva solidarnosti; po državi se nadaljuje zbiranje pomoči. V oddaji tudi o tem: V dobrodelnem dnevu Skupaj za Slovenijo na RTV zbrali približno 750 tisoč evrov, zbiranja še ni konec - V poplavah poškodovane tudi številne šole, po ocenah ministrstva se bo pouk v večini lahko začel prvega septembra - Kvalifikacije za konferenčno ligo: Celjani ugnali beloruski Neman Grodno, Mariborčani izgubili proti Fenerbahčeju
Proizvajalci montažnih hiš so jih po besedah premiera Roberta Goloba sposobni postaviti sto na mesec za tiste, ki so v povodnji ostali brez strehe nad glavo oziroma njihove hiše ali stanovanja niso primerne za bivanje. Ob tem je napovedal sklarjšanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Vlada po njegovih besedah v nastajočem interventnem zakonu načrtuje še druge ukrepe. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ogenj v havajskem letovišču terjal že več kot 50 življenj - Iransko-ameriški dogovor o izmenjavi zapornikov - Zmaga nogometašev Celja v tretjem krogu kvalifikacij konferenčne lige in poraz Maribora
Državni zbor je sinoči brez glasu proti sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo je vlada pripravila že pred uničujočimi poplavami. Novela med drugim predvideva hitrejše dodeljevanje sredstev za sanacijo občinam, določa pa tudi, da bo ponedeljek, 14-ti avgust, dela prost dan. Podjetjem bo to prineslo dodatno škodo, opozarjajo gospodarstveniki, ob tem se sprašujejo o logističnih težavah. Vrtci bodo odprti po dogovoru z lokalnimi skupnostmi, nekatere bolnišnice za ponedeljek odpovedujejo posege. - Na RTV Slovenija je danes dobrodelni dan. - V kmetijstvu po poplavah primanjkuje krme. - Italija obdavčila izredne dobičke bank.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim prinaša solidarnostni dan. Ponedeljek, 14. avgust, bo tako dela prost. Trgovine na prizadetih območjih bodo kljub temu takrat odprte, enako dan prej in potem, torej v nedeljo in na praznični torek. Po včerajšnji obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ob obisku pri nas o 400 millijonih evrov iz solidarnostnega sklada, pristojni že pripravljajo ustrezno vlogo. - Prvih 100 milijonov evrov pričakovati najpozneje v začetku novembra. - Trije znameniti leseni mostovi v Kostanjevici na Krki v slabem stanju. - Evakuacije tisočih na Norveškem zaradi poplav, na Havajih zaradi ognja.
Šesti dan po najhujših poplavah v zgodovini Slovenije si bo najbolj prizadeta območja ogledala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagovorila bo tudi državni zbor, ki bo potrjeval predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Med drugim so predvideni višje vnaprejšnje nadomestilo občinam ter financiranje izrednega dopusta in čakanja na delo. Gospodarstveniki so zadovoljni z ukrepi, a bojijo se črnih scenarijev, predvsem za mala podjetja. Po umiritvi hidroloških razmer bo potreben tudi premislek o reguliranju rek. - Struge nekaterih rek popolnoma spremenile svojo pot - jih je smiselno vrniti? - Ob naravni katastrofi na delu tudi tatovi: previdno pri denarnih nakazilih! - Slovenski košarkarji v polnih Stožicah premagali Črno goro, nogometaši Olimpije izgubili proti Galatasarayu.
Po državi se nadaljuje sanacija večmilijardne škode, ki so jo povzročile 500-letne vode. Premier Golob je zagotovil, da bo država pomagala vsem, ki so izgubili domove. Nov sveženj ukrepov bodo obravnavali na današnji seji vlade. Medtem v državo prihaja mednarodna pomoč v mehanizaciji, opremi in kadrih. - Še vedno grozijo plazovi, sprožilo se jih je več kot tisoč. - Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec, dokončno zapušča politiko. - Nogometna poslastica v Stožicah: Olimpija proti Galatasarayu.
Nov teden je prinesel umiritev vremena; obeta se sonce, reke počasi upadajo. Kot je povedala hidrologinja Mojca Robič, se situacija umirja, tudi v prihodnjih dneh pričakujejo zmanjševanje pretokov in izboljšanje razmer. Umik vode je razkril obsežnost uničenja. Količina potrebnega dela je nepredstavljiva. A na Koroškem, ki jo je ujma izjemno prizadela, ne obupujejo, poudarjajo da bodo morali pomagati en drugemu. Solidarnost pa presega tudi državne meje. Druge teme: - V Slovenijo prihaja pomoč iz tujine; politični vrh danes o nujnih ukrepih - V Pomurju težave še vedno s podtalnico - Slovenska odličja na svetovnih prvenstvih: plezalka Janja Garnbret zlatu dodala srebro; Tadej Pogačar bronast
Neveljaven email naslov