Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PRIHOD SLOVANOV: 26.11.2015
Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. Stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
424 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
PRIHOD SLOVANOV: 26.11.2015
Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. Stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
Sredi prvega tisočletja je začela rimska oblast na ozemlju današnje Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se s severa premikala proti jugu, proti ozemlju današnje Italije. Prek naših krajev so v padsko nižino sredi 5. stoletja najprej vdrli Huni in na osvajalski poti pustošili rimska mesta. Nekaj desetletij pozneje, ob koncu 5. stoletja, pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so v svoje Italsko kraljestvo vključili tudi Norik, Dalmacijo in Panonija. Poldrugo desetletje pozneje se je začel prvi naselitveni val Slovanov na bolj ali manj izpraznjeno ozemlje vzhodnih Alp. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal je iz današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je bil leta 568, po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih staroselcev. Meja z Bavarci se je ustalila na vzhodnem Tirolskem. Na robu Furlanske nižine in na kraškem robu v Istri, pa se je v 8. stoletju ustalila meja z Langobardi.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
Neveljaven email naslov