Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
NAPOVEDNIK_STANE LESKOVSEK.14.01.16
Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih.
V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe.
Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji.
Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih. V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe. Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji. Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
428 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
NAPOVEDNIK_STANE LESKOVSEK.14.01.16
Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih.
V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe.
Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji.
Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Stane Leskovšek je eden tistih veteranov vojne za Slovenijo, ki se jim moramo državljani Slovenije zahvaliti, da smo jo tako poceni odnesli, kot pravimo. Po postavi ni zrasel prav visoko, po strokovnem znanju, pogumu, zrelem sprejemanju odločitev ter srčnosti in smelosti pa nedvomno sodi v vrh tedanjih miličnikov na odgovornih dolžnostih. V policijske vrste je po kadetski šoli vstopil kot vrhunski športnik, rokoborec in poznavalec vzhodnih borilnih veščin, kar mu je pozneje velikokrat prav prišlo. Teoretično znanje je dopolnjeval na Upravni šoli, praktično pa na številnih področjih policijskega dela in urjenja. Svoje znanje je pravzaprav vso svojo delovno dobo prenašal tudi na druge, ne samo v vrstah milice, marveč tudi Teritorialne obrambe. Leta 1982 je samostojni inšpektor milice Stane Leskovšek poveljeval slovenski enoti milice, ki je odšla v zvezne policijske enote miriti rudarje in nerede na Kosovo. To je bil zanj čas preloma, ko je spoznal, da se bliža konec sobivanju v skupni državi. S svojim mirnim in poštenim delovanjem, s preprečevanjem najhujšega, si je pridobil naklonjenost vseh sprtih strani in izkušnje za prihajajoči vihar v Sloveniji. Tedaj je bil komandant 1. bataljona Posebne enote milice RSNZ RS in vodja stalne službe, zato bi lahko rekli, da so se vsi vojni dogodki zgodili z njegovo vednostjo in njegovim odzivom nanje. Za svoje izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Neveljaven email naslov