Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Maneverske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojnoza Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko. Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske.Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsedika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Avtor oddaje je Ivan Merljak
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Manevrske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojno za Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko.
Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsednika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
419 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Maneverske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojnoza Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko. Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske.Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsedika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Avtor oddaje je Ivan Merljak
General Ladislav Lipič je upokojeni vojak in diplomat. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral iz obramboslovja, vojaški rok pa je služil v Bileči in postal rezervni častnik. Zaposlil se je v Teritorialni obrambi v domači Murski Soboti. Pot navzgor mu je bila tlakovana z njegovo mirno preudarnostjo in delavnostjo; nekaj je prispeval tudi čas, ki je narekoval odhod iz nekdanje skupne države in boj za novo, samostojno Slovenijo, pri čemer je bil Ladislav Lipič eden izmed organizatorjev Manevrske skupine narodne zaščite v Prekmurju. Med vojno za Slovenijo je deloval v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za vzhodnoštajerske pokrajine v Mariboru in skrbel za logistiko.
Po vojni je sredi devetdesetih let postal poveljnik Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Vzhodnoštajerske pokrajine Slovenske vojske v Mariboru. Poveljniško dolžnost je opravljal do novembra leta 1997, nato je v Ljubljani prevzel dolžnost načelnika oddelka za logistiko Slovenske vojske. Potem je bil najprej namestnik načelnika, nato pa je marca leta 2001 postal načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Dolžnost prvega med vojaki je opravljal do julija 2006, ko je vstopil v svet diplomacije kot veleposlanik naše države na Madžarskem in v Bolgariji. Po vrnitvi je bil svetovalec predsednika države za obrambne in manjšinske zadeve, zdaj pa je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.
O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Neveljaven email naslov