Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je kariero začel in končal v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden tistih slovenskih miličnikov, ki so ga poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojapkih veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembno dolžnost v policiji, nato v vojski in naposled postal policijski ataše Slovenije v Beogradu. Avtor oddje je Ivan Merljak.
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je začel in končal kariero v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden izmed slovenskih miličnikov, ki so jih poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojaških veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembne dolžnosti v policiji, nato v vojski in nazadnje postal policijski ataše Slovenije v Beogradu.
419 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je kariero začel in končal v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden tistih slovenskih miličnikov, ki so ga poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojapkih veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembno dolžnost v policiji, nato v vojski in naposled postal policijski ataše Slovenije v Beogradu. Avtor oddje je Ivan Merljak.
Bojan Lunežnik, danes policist in diplomat v pokoju. Zase hudomušno pravi, da je začel in končal kariero v Beogradu, a v drugi državi. Bil je eden izmed slovenskih miličnikov, ki so jih poslali na vojaško akademijo kopenske vojske. Tam se je naučil vojaških veščin, ki so mu prišle prav pri vodenju čete specialne enote v Mariboru v času osamosvajanja. Po vojni je odšel v Ljubljano, prevzel pomembne dolžnosti v policiji, nato v vojski in nazadnje postal policijski ataše Slovenije v Beogradu.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov