Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo dejansko vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili.
Z napadom JLA na Slovenijo ni soglašal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Dnes 81 letni upokojeni general Marjan Vidmar, živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih \tčastnikov.
Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili. Z napadom JLA na Slovenijo se ni strinjal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Danes 81-letni upokojeni general Marjan Vidmar živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih častnikov.
429 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo dejansko vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili.
Z napadom JLA na Slovenijo ni soglašal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Dnes 81 letni upokojeni general Marjan Vidmar, živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih \tčastnikov.
Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili. Z napadom JLA na Slovenijo se ni strinjal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Danes 81-letni upokojeni general Marjan Vidmar živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih častnikov.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov