Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Mejniki identitete
Devetega avgusta letos smo proslavili 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Ta je imel velik vpliv na Slovence v vseh tedaj razdrobljenih deželah pod avstrijsko monarhijo in sprožil taborsko gibanje, ki je postavilo javno zahtevo po zedinjenju vseh Slovencev.
Mladi in napredni slovenski intelektalci so se zavedali skupne pripadnosti narodu s Slovenci na Gorenjskem, Koroškem, Goriškem in Tolminskem, na Krasu in ob morju, na Dolenjskem, Štajerskem, v Prlekiji in Prekmurju. Vsi so govorili isti jezik, čeprav različne dialekte, mnoge tako vsaksebi, da se je bilo težko razumeti. Toda nad idejo je bilo treba navdušiti kmečke množice, saj je bilo tedaj več kot 80 % vseh Slovencev – kmetov.
Ljutomerski tabor je zato postavil trden mejnik narodovi zavesti, ki je čez dobro stoletje prerasla v gibanje in boj za samostojnost in svojo državo. Sogovornik v oddaji je bil dr. Miran Puconja, filozof in slavist, upokojeni dolgoletni profesor na ljutomerski gimnaziji.
424 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Mejniki identitete
Devetega avgusta letos smo proslavili 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Ta je imel velik vpliv na Slovence v vseh tedaj razdrobljenih deželah pod avstrijsko monarhijo in sprožil taborsko gibanje, ki je postavilo javno zahtevo po zedinjenju vseh Slovencev.
Mladi in napredni slovenski intelektalci so se zavedali skupne pripadnosti narodu s Slovenci na Gorenjskem, Koroškem, Goriškem in Tolminskem, na Krasu in ob morju, na Dolenjskem, Štajerskem, v Prlekiji in Prekmurju. Vsi so govorili isti jezik, čeprav različne dialekte, mnoge tako vsaksebi, da se je bilo težko razumeti. Toda nad idejo je bilo treba navdušiti kmečke množice, saj je bilo tedaj več kot 80 % vseh Slovencev – kmetov.
Ljutomerski tabor je zato postavil trden mejnik narodovi zavesti, ki je čez dobro stoletje prerasla v gibanje in boj za samostojnost in svojo državo. Sogovornik v oddaji je bil dr. Miran Puconja, filozof in slavist, upokojeni dolgoletni profesor na ljutomerski gimnaziji.
V oddaji o domoljubju Domovina v srcu smo objavili pogovor z nekdanjim strojevodjo, sindikalistom, delavskim direktorjem, poslancem prve demokratično izvoljene republiške skupščine in zdaj članom programskega sveta RTV Slovenija Slavkom Kmetičem. Rodil se je v rudarski družini v Trbovljah, se izučil za ključavničarja, po služenju vojaškega roka v šoli za rezervne oficirje je odšel v Ljubljano v šolo za strojevodje električnih vlečnih vozil. Zaposlil se je v ŽG Ljubljana. Med gospodarsko krizo leta 1980 postal aktiven sindikalist, znan vsej Sloveniji. Leta 1988 je vodil stavko strojnega osebja v ŽG Ljubljana. Po tej stavki je ustanovil prvi demokratični sindikat v Jugoslaviji. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v družbeno-politični zbor tedanje skupščine. Aktivno deloval v procesih nastajanja Slovenske države, organiziral železničarje za bojkot nesojenega mitinga resnice in pozneje, med samo vojno, skrbel za varno delovanje železnice. Zdaj je predsednik zveze sindikatov upokojencev Slovenije in član programskega sveta RTV Slovenija. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Inženir Andrej Jurjevič je podčastnik Slovenske vojske, poveljnik zastavonošam na državnih proslavah. Med vojno za Slovenijo je aktivno deloval v Ljubljani. Kot član veterenske Zveze slovenskih častnikov je bil pobudnik inidejni vodja literarnega natečaja "Moja rodna domovina" za učence slovenskih osnovnih šol.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
V prvi oddaji iz niza Domovina v srcu predstavljamo Vinka Beznika, nekdanjega poveljnika Specialne enote MNZ in enega vodilnih organizatorjev oboroženega odpora za osamosvojittev Slovenije. "Moja želja je bila in z vsemi silami sem si prizadeval, da bi dosegli samostojnost naše domovine s čim manj žrtvami in gorja." je dejal.
Neveljaven email naslov