Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
Mejniki identitete
V prvem stoletju novega veka se je po Evropi naglo širil protestantizem in se v času Primoža Trubarja vsidral tudi v naših krajih. Našim prednikom je prinesel prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Toda s kratkim zamikom se je začela širiti protireformacija, uperjena zoper Lutrove reformatorje oziroma Evangeličane, ki so kot trdno versko oporo razglašali le evangelij ozroma sveto pismo. Protireformacija je potekala z roko v roki z rekatolizacijo tistih, ki so podlegli luteranstvu in so se bili zdaj prisiljeni odpovedati novi veri ter se spet pokoriti Rimu.
Z vidika katoliške vere pa je sočasno potekala tudi tako imenovana katoliška prenova, ki je pomenila delno prilagoditev navkov in ravnanj v Rimski Cerkvi po Tridentinskem kocilu. Pri tem so imeli velko vlogo jezuiti. K nam so prišli prek Dunaja in na slovenskih tleh ustanovili več kolegijev in srednjih šol, v katerih pa so znanje poleg plemičev in meščanstva lahko pridobivali tudi nadarjeni kmečki sinovi. Prav zato je bila njihova vloga zelo velika za razvoj pismenosti in izobrazbe. V jezuitskih šolah so se izobraževali vsi, ki so veliko storili za gospodarski in duhovni napredek na naših tleh v naslednjih dveh stoletjih.
Sogovornika v oddaji sta bila:
p. Damjan Ristić, ravnatelja jezuitskega kolegija v Ljubljani ter zgodovinar in profesor slovenščine Rok Dovjak, lektorja v multimedijskem centru naše Radio-televizije, ki je diplomiral iz teme: Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596-1691).
425 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
Mejniki identitete
V prvem stoletju novega veka se je po Evropi naglo širil protestantizem in se v času Primoža Trubarja vsidral tudi v naših krajih. Našim prednikom je prinesel prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Toda s kratkim zamikom se je začela širiti protireformacija, uperjena zoper Lutrove reformatorje oziroma Evangeličane, ki so kot trdno versko oporo razglašali le evangelij ozroma sveto pismo. Protireformacija je potekala z roko v roki z rekatolizacijo tistih, ki so podlegli luteranstvu in so se bili zdaj prisiljeni odpovedati novi veri ter se spet pokoriti Rimu.
Z vidika katoliške vere pa je sočasno potekala tudi tako imenovana katoliška prenova, ki je pomenila delno prilagoditev navkov in ravnanj v Rimski Cerkvi po Tridentinskem kocilu. Pri tem so imeli velko vlogo jezuiti. K nam so prišli prek Dunaja in na slovenskih tleh ustanovili več kolegijev in srednjih šol, v katerih pa so znanje poleg plemičev in meščanstva lahko pridobivali tudi nadarjeni kmečki sinovi. Prav zato je bila njihova vloga zelo velika za razvoj pismenosti in izobrazbe. V jezuitskih šolah so se izobraževali vsi, ki so veliko storili za gospodarski in duhovni napredek na naših tleh v naslednjih dveh stoletjih.
Sogovornika v oddaji sta bila:
p. Damjan Ristić, ravnatelja jezuitskega kolegija v Ljubljani ter zgodovinar in profesor slovenščine Rok Dovjak, lektorja v multimedijskem centru naše Radio-televizije, ki je diplomiral iz teme: Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596-1691).
Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Neveljaven email naslov