Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Mejniki identitete
“Gančki majoš” je prekmursko ime za mlaj, ki ga že sto let postavljajo 30. aprila, tik pred majem, ki je mesec Device Marije. Sprva so mlaj ali majoš postavljali kot spomin na srečno vrnitev mladih fantov iz vasi Gančani v občini Beltinci iz prve svetovne vojne. Tedaj so bili Prekmurci še pod madžarsko oblastjo in izpostavljeni hudemu raznarodovalnemu pritisku, zato so prvič majoš postavili na skrivno. Jeseni 1919 pa je bilo Prekmurje v pretežnem delu priključeno k dmovini in tedanji Kraljevini Jugoslaviji, zato so kmalu zečeli majoš postavljati javno. Sčasoma so verski značaj majoša dopolnili in pridobil je tudi pomen svojvrstne iniciacije mladih, ki so dopolnii 18 let in jim lokalno pravijo – “lejtniki”. Prehod v zrelo dobo je zanje dejansko izredno naporno delo prenašanja vrha mlaja – vrija – po vasi, od hiše do hiše, koder so doma “lejtniki”, do starega igrišča, kjer mlaj dvignejo. Prenašanje tudi do tono teškega vrija terja velik napor vseh in traja tudi do 5 ur. …
416 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Mejniki identitete
“Gančki majoš” je prekmursko ime za mlaj, ki ga že sto let postavljajo 30. aprila, tik pred majem, ki je mesec Device Marije. Sprva so mlaj ali majoš postavljali kot spomin na srečno vrnitev mladih fantov iz vasi Gančani v občini Beltinci iz prve svetovne vojne. Tedaj so bili Prekmurci še pod madžarsko oblastjo in izpostavljeni hudemu raznarodovalnemu pritisku, zato so prvič majoš postavili na skrivno. Jeseni 1919 pa je bilo Prekmurje v pretežnem delu priključeno k dmovini in tedanji Kraljevini Jugoslaviji, zato so kmalu zečeli majoš postavljati javno. Sčasoma so verski značaj majoša dopolnili in pridobil je tudi pomen svojvrstne iniciacije mladih, ki so dopolnii 18 let in jim lokalno pravijo – “lejtniki”. Prehod v zrelo dobo je zanje dejansko izredno naporno delo prenašanja vrha mlaja – vrija – po vasi, od hiše do hiše, koder so doma “lejtniki”, do starega igrišča, kjer mlaj dvignejo. Prenašanje tudi do tono teškega vrija terja velik napor vseh in traja tudi do 5 ur. …
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov