Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.
Mejniki identitete
Naših razmišljanj v ciklu oddaj o prelomnem času ob koncu prve svetovne vojne, ko se je lomil stari red in so nastajale nove države, ne moremo skleniti, ne da bi preučili vlogo, pomen in smisel pogumnih in odločnih dejanj generala Rudolfa Maistra -Vojanova. So imele njegove drzne poteze res daljnosežne posledice in so povzročile začetke tega, kar imamo danes? Nesporno je, da je bil general Maister velik domoljub, junak in zgled vojakom, ki so mu sledili v boju za severno mejo. A vprašati se moramo, kaj njegova dejanja po stotih letih sporočajo politikom, vojakom in vsem nam navadnim državljanom. Njegova dejanja moramo preučiti tudi v okviru sprememb, ko sta se ob koncu vojne spremenili geopolitična in geostrateška ureditev sveta in je začel na novih načelih negotovo nastajati nov red. Ameriški predsednik Thomas W. Wilson je zastopal stališče, da bi morali narodom, podrejenim avstro-ogrskemu cesarstvu, dovoliti oblikovanje svojih lastnih neodvisnih držav. To stališče je močno navduševalo tudi slovenske politike tistega časa. V praksi pa se je pozneje izgubilo v poplavi interesov antantnih sil, ki so si želele čim manjših sprememb in pretresov poleg revolucionarnega, ki je prekucnil carsko Rusijo. In Slovenci smo se za sedem desetletij spet utopili v večnacionalni državni tvorbi. O tem v oddaji avtorja Ivana Merljaka razmišlja upokojeni general Slovenske vojske dr. Alojz Šteiner.
415 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.
Mejniki identitete
Naših razmišljanj v ciklu oddaj o prelomnem času ob koncu prve svetovne vojne, ko se je lomil stari red in so nastajale nove države, ne moremo skleniti, ne da bi preučili vlogo, pomen in smisel pogumnih in odločnih dejanj generala Rudolfa Maistra -Vojanova. So imele njegove drzne poteze res daljnosežne posledice in so povzročile začetke tega, kar imamo danes? Nesporno je, da je bil general Maister velik domoljub, junak in zgled vojakom, ki so mu sledili v boju za severno mejo. A vprašati se moramo, kaj njegova dejanja po stotih letih sporočajo politikom, vojakom in vsem nam navadnim državljanom. Njegova dejanja moramo preučiti tudi v okviru sprememb, ko sta se ob koncu vojne spremenili geopolitična in geostrateška ureditev sveta in je začel na novih načelih negotovo nastajati nov red. Ameriški predsednik Thomas W. Wilson je zastopal stališče, da bi morali narodom, podrejenim avstro-ogrskemu cesarstvu, dovoliti oblikovanje svojih lastnih neodvisnih držav. To stališče je močno navduševalo tudi slovenske politike tistega časa. V praksi pa se je pozneje izgubilo v poplavi interesov antantnih sil, ki so si želele čim manjših sprememb in pretresov poleg revolucionarnega, ki je prekucnil carsko Rusijo. In Slovenci smo se za sedem desetletij spet utopili v večnacionalni državni tvorbi. O tem v oddaji avtorja Ivana Merljaka razmišlja upokojeni general Slovenske vojske dr. Alojz Šteiner.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov