Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pogovor Ivana Merljaka s prof. dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti… V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
415 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pogovor Ivana Merljaka s prof. dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti… V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov