Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.
Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.
Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.
V gore vedno hodimo z družbo, poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:
“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”
Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.
»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Kaj vse preverimo pred odhodom v hribe in zakaj ni nič narobe, če se kdaj tik pod vrhom obrnemo?
Najprej si izberemo pot, ki ustreza našim psihičnim in fizičnim sposobnostim. Pozanimamo se o dolžini in zahtevnosti planinske poti ter preverimo podatke o vremenu in odprtosti planinskih koč.
Najbolj verodostojne informacije so dostopne na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pri forumih smo pazljivi, saj ljudje tam navajajo predvsem osebne vtise in lastne izkušnje.
Najlažje je, če pokličemo oskrbnike planinskih koč, ki so najbolje seznanjeni s stanjem na poti. V trenutnih razmerah pa se pravočasno pozanimamo tudi o prostih ležiščih, ki jih predhodno rezerviramo.
V gore vedno hodimo z družbo, poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija:
“Iskreno, najraje grem sam v gore, ampak se zavedam tveganja. Nekdo, ki pa nima izkušenj, naj nikakor ne hodi sam. Če pa že gre, naj predhodno komu sporoči, kam bo šel. Napiše naj listek in ga pusti na vidnem mestu v avtomobilu. Če se mu kaj zgodi, ga bomo tako hitreje našli. Ne se zanašati samo na mobilni signal.”
Če pa si želimo na turo, za katero nimamo dovolj izkušenj ali je za naše trenutne zmožnosti prezahtevna, se nanjo odpravimo z vodnikom Planinske zveze Slovenija. Za plezanje ali alpinistične poti pa je pravi naslov Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
Pozorni moramo biti tudi na morebitne nevarnosti, ki se nam lahko pripetijo. V poletnem času je to še posebej vročina, zato se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, med 4. in 5. uro. Tudi vročinske nevihte s spremljanjem strel nas lahko presenetijo – pred njimi smo varni samo v planinski koči. Statistično najpogostejša nevarnost pa je zdrs. Temu se lahko izognemo z izbiro primernega cilja, fizično in psihično pripravljenostjo ter s kvalitetno obutvijo.
»Tudi če smo pot predvidevali in se nanjo temeljito pripravili, se nam lahko zgodi, da je ne bomo zmogli. Najtežje se je tik pod vrhom obrniti, ampak v nekaj metrih se situacija lahko popolnoma spremeni. Če ni več varno nadaljevati, se obrnimo. Gore so tukaj že tisočletja in bodo še za nami. Zakaj bi silili vanje v nevihtah, če lahko počakamo na jutri?«
Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".
Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.
Zadnjo aprilsko Kratko informativno koristno slovenščino (KiKs) namenjamo zapisovanju barv in barvnih odtenkov.
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prekrivanke so praviloma tvorjenke, ki nastanejo iz dveh ali več besed oz. če citiramo našega današnjega sogovornika: »Prekrivanka je kot duhovita priložnostna beseda, od življenja pa je odvisno ali bo živela ali zamrla.« Lahko pa na primer živijo tudi zgolj v določenih skupnostih – besedo »drečka« najverjetneje poznate samo lastniki psov. Darja Pograjc je preverila, kaj so to prekrivanke in kako jih tvorimo. KiKs!
Le majhen del otrok se branja nauči samostojno, večina jih v prvih fazah ob sebi potrebuje odraslo osebo. Branje je namreč kompleksen proces, ki temelji na različnih spretnostih. In otrokom seveda ne uide tudi kakšen spodrsljaj ali kiks: zamenjevanje črk, zlogov, dodajanje črk ali ugibanje na pamet. Sogovornica: Ursula Lavrenčič, strokovnjakinja na področju opismenjevanja ter soustanoviteljica projekta Kobi, v katerem izumljajo in oblikujejo učne pripomočke za učenje branja.
Ste volivec, ki se pred volitvami poglobi v programe strank, ali ste volilec, ki se vedno odloča spontano, na dan volitev? Ali vedno opravite svojo volilno dolžnost ali pa je t. i. volivna dolžnost nekaj, kar vas ne gane in ne prepriča, da bi se odpravili na volišče? Dilem je bilo v besedilu kar nekaj. Darja Pograjc vabi k poslušanju Kratke informativne koristne slovenščine, ki jo je pripravila ob pomoči Urške Vranjek Ošlak, raziskovalke na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V Kratki informativni koristni slovenščini danes o priredno sestavljenem osebku. Se sliši preveč strokovno? Takoj pojasnimo. To pomeni, da osebek sestavljata vsaj dve polnopomenski besedi. Na primer: begunci in begunke, radio in televizija, kava in čaj. Dilema, s katero se bomo ukvarjali tokrat, pa je, kako oblikovati povedek, če je v osebku več besed. Darja Pograjc je pripravila KiKs.
O sklanjanju samostalnikov v Kratki informativni koristni slovenščini še zdaleč ne govorimo prvič. Orodnik in dvojina nam pri tem očitno povzročata kar nekaj težav. Ste hčerko obiskali pred dvema dnevoma ali dvemi dnevi? Ste nov avto kupili pred dvema letoma ali dvemi leti? Preverila je Darja Pograjc.
Oblika "bom bil" je domača predvsem v otroškem govoru, pojavlja pa se tudi v drugih okoliščinah. Je napačna, torej v nasprotju s pravilom, da prihodnjik glagola biti v slovenščini izražamo samo z ustrezno prihodnjiško obliko. V tem primeru torej samo z "bom". Sogovornik: znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Domen Krvina.
Kadar govorimo ali pišemo besede povezujemo v stavke. Pri tem izbiramo med dvema načinoma: tvornim ali trpnim. Kako je s priporočili, da se trpnika v slovenskem jeziku izogibamo? Še veljajo? Kiks je pripravila Darja Pograjc.
S čem si se ukvarjal včeraj popoldne? S čim si začel svojo predstavitev? Katero obliko bi uporabili? V današnji Kratki informativni koristni slovenščini boste slišali, da je omenjeno prehajanje oz. zamenjevanje e-ja in i-ja dilema, ki izvira iz preteklosti. Več Darja Pograjc.
Vsaka kretnja v znakovnem jeziku gluhih in naglušnih ter tistih, ki so z njimi navadno v stiku, ima štiri elemente: pozicija rok in prstov, smer kretanja – ali pokažemo gor, dol, naprej ali nazaj – ter orientacija dlani in lokacija oz. mesto, kjer kretnjo pokažemo. Vsaka kretnja mora biti v znakovnem jeziku zelo natančna, ker samo tako predstavlja vnaprej določen znak oziroma ima svoj pomen, razlaga Roman Demir, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.
Povprečen Slovenec naj bi naredil 10 slovničnih napak na eno povprečno stran računalniškega besedila. Zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja razmišljali o programih, ki bi te napake popravljali. Tudi naš tokratni sogovornik Peter Holozan, razvijalec v podjetju Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami za slovenščino.
V naši sobotni rubriki Kiks smo se že ukvarjali s pisanjem skupaj in narazen. Načeloma velja, da ima vsaka beseda niz črk, ki se od naslednje besede z nizom črk loči s presledkom. Ta niz črk v besedi prestavlja zaključen pomen, ki se tako loči od drugega. A če je v teoriji vse jasno, se lahko v praksi lahko hitro kaj zaplete. Včasih je težko določiti, ali gre samo za eno besedo ali več, zato Slovenski pravopis ponekod dopušča pisanje tako skupaj kot narazen. Če nismo prepričani, ali se beseda piše skupaj ali narazen, bodo v ta namen prav prišli jezikovni priročniki ali pa kateri od korpusov slovenskega jezika, v katerih so zbrani primeri dejanske rabe. Tadeja Bizilj se je z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pogovarjala o pisanju skupaj in narazen.
V slaščičarni naročite malinov ali malinin kos torte? Doma iz limon stisnete limonin ali limonov sok? Ste za zajtrk na kruh namazali paprikin, paprični ali parikov namaz? Če na ta vprašanja ne znate odgovoriti, poslušajte Kratko informativno koristno slovenščino, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov