Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V času zdravljenja ostal brez službe in postal povsem odvisen od prostovoljcev

29.12.2011


Na Valu 202 že leta opozarjamo na neznosni položaj delavcev migrantov v Sloveniji. Ker jih čevlji neprijaznega sistema, ki dovoljuje takšne zlorabe, še zmeraj močno žulijo, smo izpostavili dve izmed grenkih zgodb, s kakršnimi se vsak dan srečujejo zagovorniki migrantskih delavcev. Nanje se obrača vedno več ljudi, ki jih, potem ko so jih nečloveško izkoristili, pri reševanju življenjske situacije čakajo pot od urada do urada, kupi zapletene papirologije in sistemskih nesmislov, doma pa predvsem lačne družine. Tema na koncu migrantskega gradbenega predora je, zaradi pomoči prostovoljcev in nekaterih, sicer prepoznih, a zelo pomembnih sprememb, kot je septembra uveljavljeni socialni sporazum z Bosno in Hercegovino, le nekoliko manj trda, kot je bila še pred nekaj meseci. A njihov položaj je še zmeraj zelo pereč.
Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil je projekt, ki ga ob ministrstvu za delo pretežno financira Evropski socialni sklad in ga že leto dni izvajata Slovenska filantrofija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vanj je trenutno vključeno 27 aktivnih zagovornikov pravic migrantov, na katere se obračajo ljudje v zelo hudi stiski.

Zlatanova zgodba
Zlatan je na delu v Sloveniji doživel možgansko kap. Medtem, ko se je zdravil, je SCT propadel in mu je ostal dolžan več tisoč evrov. Ker je imel dovoljenje le za začasno prebivanje, ni mogel uveljavljati pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa je prav urejeno zdravstveno zavarovanje tudi pogoj za dovoljenje za bivanje. Fizično in psihično popolnoma izčrpan se je tako znašel v začaranem krogu birokratskih postopkov.

Zlatana je kap zadela po 18-ih zaporednih dneh dela brez enega samega prostega dne. Na razbeljenem julijskem asfaltu je vsak dan preživel po 12 ur. Delodajalec mu je zagotavljal le eno mrzlo plastenko vode na dan, pa še ta je v vročini kmalu postala topla. Tistega julijskega dne ni mogel več niti jesti. O svojem slabem počutju je obvestil nadrejene, a so mu odgovorili, da je pri takem tempu dela v vročini glavobol nekaj čisto normalnega.

Zlatan je po propadu SCT-ja ostal brez odpravnine, zdravstvenega zavarovanja in kakršnih koli prihodkov. Od teh pa je bila odvisna tudi njegova družina – brezposelna in prav tako bolna žena ter trije majhni otroci. Brez vseh prihodkov so preživeli celih osem mesecev.

Zagovorniki so z Zlatanom prišli v stik na terenu v samskem domu. Najprej so ga odpeljali v ambulanto pro-bono, kjer je dobil zdravila, ki jih nujno potrebuje, zagovorniki pa so mu morali zagotoviti tudi hrano. Uradni postopki so zahtevali tudi veliko hoje od urada do urada, česar pa sam v svojem stanju ni zmogel.

Septembra je končno začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Zlatanu je pomenil rešilno bilko, saj je po končno dobil urejeno  zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je postal tudi do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Od takrat sebe in družino preživlja z nekaj več kot 400 evri na mesec. Zlatan se je vdal v usodo in se ni odločil za tožbo. Kljub bolečim izkušnjam je skromno hvaležen, da je sploh preživel ter da ni padel v komo že na tovornjaku, ker bi potem lahko poškodoval še koga drugega. Upanje zdaj vlaga v svoje otroke.

V usodo so se vdali številni ogoljufani delavci, saj ne vidijo izhoda iz krivičnega položaja. Zagovorniki jih skušajo spodbuditi, naj se kljub temu zavzamejo za svoje pravice in jih opolnomočiti. Njihova pomoč je prostovoljna in ni odvisna od tega, ali so člani kakšne organizacije.

Jusufova zgodba
Tudi Jusuf se ni znal postaviti zase – ne v odnosu do majhnega zasebnika, ki ga je izkoriščal, ne v uradnih postopkih. V Slovenijo prišel delat pred štirimi leti, plača pa je bila slaba, ali pa je sploh ni bilo. Njegovo trpljenje pa se je še posebej zaostrilo poleti 2010, ko si je poškodoval hrbtenico. Zdravnik ga je poslal na bolniško, vendar ga je delodajalec silil delati še naprej – od takrat brez vsakršne plače, nadomestila za bolniški stalež in zavarovanja.

Kljub temu me je silil delati med bolniško. Grozil mi je z odpovedjo. Vedel je, da bolan ne bom mogel dobiti nove zaposlitve, domov pa se tudi nisem mogel vrniti brez denarja.” Koordinator projekta zagovornikov Marko Tanasić opozarja, da je prijavljanje in odjavljanje delavcev v sistem zdravstvenega zavarovanja redna praksa nekaterih delodajalcev. Jusuf je izvedel, da ni zavarovan pred tremi meseci, ko je bil naročen na pregled pri zdravniku.

Tako sem bolan ostal še brez zdravstvenega zavarovanja, nikamor se nisem mogel obrniti. Brez denarja se nisem mogel vrniti niti v Bosno. Imam 12 let staro hčerko in pet let starega sina. Žena je nezaposlena. Odvisni so od mene in to je razlog, da sem ostal pri njem. Nisem imel izbire.

Preden je prišel v stik z zagovorniki migrantov ga je zasebnik, kljub hudim bolečinam, tako silil delati kar 14 mesecev, v vsem tem času pa mu je skupaj izplačal vsega 1.400 evrov. Jusuf si je neznosne bolečine skušal lajšati na vse mogoče načine. Ko je videl oglas na televiziji, si je naročil celo pas proti bolečinam v hrbtenici. Oglas je obljubljal nemogoče, a s pasom si je le še bolj zapletel življenje. Ves čas sem ga nosil, a ni imel učinka. Stal je 140 evrov. Nisem ga mogel plačati. Pošiljali so mi opomine, a nisem imel denarja.

Na odgovor trgovca s temi pasovi še čakajo, pravi zagovornica migrantov Ana Oštir, sicer študentka prava, ki se že vrsto let prostovoljno ukvarja tudi z begunci. Pravi, da pomoč izigranim migrantom zahteva veliko truda in osebne angažiranosti. Sistem migrantom ni naklonjen. Delavci se ne zavedajo svojih pravic, zato jih je treba najprej prepričati, naj jih zaščitijo. Svetovalka zagovornikov migrantov Sonja Šarac pravi, da je kljub vsem neprijaznim okoliščinam, mogoče pomagati sočloveku v stiski.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

V času zdravljenja ostal brez službe in postal povsem odvisen od prostovoljcev

29.12.2011


Na Valu 202 že leta opozarjamo na neznosni položaj delavcev migrantov v Sloveniji. Ker jih čevlji neprijaznega sistema, ki dovoljuje takšne zlorabe, še zmeraj močno žulijo, smo izpostavili dve izmed grenkih zgodb, s kakršnimi se vsak dan srečujejo zagovorniki migrantskih delavcev. Nanje se obrača vedno več ljudi, ki jih, potem ko so jih nečloveško izkoristili, pri reševanju življenjske situacije čakajo pot od urada do urada, kupi zapletene papirologije in sistemskih nesmislov, doma pa predvsem lačne družine. Tema na koncu migrantskega gradbenega predora je, zaradi pomoči prostovoljcev in nekaterih, sicer prepoznih, a zelo pomembnih sprememb, kot je septembra uveljavljeni socialni sporazum z Bosno in Hercegovino, le nekoliko manj trda, kot je bila še pred nekaj meseci. A njihov položaj je še zmeraj zelo pereč.
Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil je projekt, ki ga ob ministrstvu za delo pretežno financira Evropski socialni sklad in ga že leto dni izvajata Slovenska filantrofija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vanj je trenutno vključeno 27 aktivnih zagovornikov pravic migrantov, na katere se obračajo ljudje v zelo hudi stiski.

Zlatanova zgodba
Zlatan je na delu v Sloveniji doživel možgansko kap. Medtem, ko se je zdravil, je SCT propadel in mu je ostal dolžan več tisoč evrov. Ker je imel dovoljenje le za začasno prebivanje, ni mogel uveljavljati pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa je prav urejeno zdravstveno zavarovanje tudi pogoj za dovoljenje za bivanje. Fizično in psihično popolnoma izčrpan se je tako znašel v začaranem krogu birokratskih postopkov.

Zlatana je kap zadela po 18-ih zaporednih dneh dela brez enega samega prostega dne. Na razbeljenem julijskem asfaltu je vsak dan preživel po 12 ur. Delodajalec mu je zagotavljal le eno mrzlo plastenko vode na dan, pa še ta je v vročini kmalu postala topla. Tistega julijskega dne ni mogel več niti jesti. O svojem slabem počutju je obvestil nadrejene, a so mu odgovorili, da je pri takem tempu dela v vročini glavobol nekaj čisto normalnega.

Zlatan je po propadu SCT-ja ostal brez odpravnine, zdravstvenega zavarovanja in kakršnih koli prihodkov. Od teh pa je bila odvisna tudi njegova družina – brezposelna in prav tako bolna žena ter trije majhni otroci. Brez vseh prihodkov so preživeli celih osem mesecev.

Zagovorniki so z Zlatanom prišli v stik na terenu v samskem domu. Najprej so ga odpeljali v ambulanto pro-bono, kjer je dobil zdravila, ki jih nujno potrebuje, zagovorniki pa so mu morali zagotoviti tudi hrano. Uradni postopki so zahtevali tudi veliko hoje od urada do urada, česar pa sam v svojem stanju ni zmogel.

Septembra je končno začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Zlatanu je pomenil rešilno bilko, saj je po končno dobil urejeno  zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je postal tudi do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Od takrat sebe in družino preživlja z nekaj več kot 400 evri na mesec. Zlatan se je vdal v usodo in se ni odločil za tožbo. Kljub bolečim izkušnjam je skromno hvaležen, da je sploh preživel ter da ni padel v komo že na tovornjaku, ker bi potem lahko poškodoval še koga drugega. Upanje zdaj vlaga v svoje otroke.

V usodo so se vdali številni ogoljufani delavci, saj ne vidijo izhoda iz krivičnega položaja. Zagovorniki jih skušajo spodbuditi, naj se kljub temu zavzamejo za svoje pravice in jih opolnomočiti. Njihova pomoč je prostovoljna in ni odvisna od tega, ali so člani kakšne organizacije.

Jusufova zgodba
Tudi Jusuf se ni znal postaviti zase – ne v odnosu do majhnega zasebnika, ki ga je izkoriščal, ne v uradnih postopkih. V Slovenijo prišel delat pred štirimi leti, plača pa je bila slaba, ali pa je sploh ni bilo. Njegovo trpljenje pa se je še posebej zaostrilo poleti 2010, ko si je poškodoval hrbtenico. Zdravnik ga je poslal na bolniško, vendar ga je delodajalec silil delati še naprej – od takrat brez vsakršne plače, nadomestila za bolniški stalež in zavarovanja.

Kljub temu me je silil delati med bolniško. Grozil mi je z odpovedjo. Vedel je, da bolan ne bom mogel dobiti nove zaposlitve, domov pa se tudi nisem mogel vrniti brez denarja.” Koordinator projekta zagovornikov Marko Tanasić opozarja, da je prijavljanje in odjavljanje delavcev v sistem zdravstvenega zavarovanja redna praksa nekaterih delodajalcev. Jusuf je izvedel, da ni zavarovan pred tremi meseci, ko je bil naročen na pregled pri zdravniku.

Tako sem bolan ostal še brez zdravstvenega zavarovanja, nikamor se nisem mogel obrniti. Brez denarja se nisem mogel vrniti niti v Bosno. Imam 12 let staro hčerko in pet let starega sina. Žena je nezaposlena. Odvisni so od mene in to je razlog, da sem ostal pri njem. Nisem imel izbire.

Preden je prišel v stik z zagovorniki migrantov ga je zasebnik, kljub hudim bolečinam, tako silil delati kar 14 mesecev, v vsem tem času pa mu je skupaj izplačal vsega 1.400 evrov. Jusuf si je neznosne bolečine skušal lajšati na vse mogoče načine. Ko je videl oglas na televiziji, si je naročil celo pas proti bolečinam v hrbtenici. Oglas je obljubljal nemogoče, a s pasom si je le še bolj zapletel življenje. Ves čas sem ga nosil, a ni imel učinka. Stal je 140 evrov. Nisem ga mogel plačati. Pošiljali so mi opomine, a nisem imel denarja.

Na odgovor trgovca s temi pasovi še čakajo, pravi zagovornica migrantov Ana Oštir, sicer študentka prava, ki se že vrsto let prostovoljno ukvarja tudi z begunci. Pravi, da pomoč izigranim migrantom zahteva veliko truda in osebne angažiranosti. Sistem migrantom ni naklonjen. Delavci se ne zavedajo svojih pravic, zato jih je treba najprej prepričati, naj jih zaščitijo. Svetovalka zagovornikov migrantov Sonja Šarac pravi, da je kljub vsem neprijaznim okoliščinam, mogoče pomagati sočloveku v stiski.


30.06.2010

Je možno, da protislepilni stebrički na avtocesti motijo voznike tovornjakov; -Znano kovinarsko podjetje IMKO posle prenaša na druga podjetja, delavci pa ostajajo brez plač, čeprav je dela veliko

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.06.2010

Kako dolgo bodo obiskovalci mariborskega pokopališča na Tezenski dobravi morali hoditi v bližnji gozd namesto v urejene sanitarije - Zakaj je parkirišče pred parlamentom neurejeno - Je oglaševanje oderuških SMS-kreditov dovoljeno

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.06.2010

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.06.2010

Kaj lahko stori podiplomska študentka, če njen mentor za pregled magistrske naloge enostavno nima časa? Elektro Celje niti po 20 letih poslušalcu ni zagotovilo trifaznega toka. So na območju železnice na Senovem sporni objekti

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.06.2010

Zakaj še vedno najdemo azbestne odpadke v naravi, je cena ravnanja z njimi previsoka? -Zdravniška zbornica Slovenije je kršila ustavno načelo enakosti pri razpisu za specializacije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


26.05.2010

Kmeta sta mesarju iz Mokronoga prodala bikca, denarja po dveh letih še vedno nista prejela; -Na Koroškem vse več krdelnih napadov klateških psov na drobnico;-Poslušalcu so zaračunali previsoko carino in davek za paket iz Hong

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.05.2010

Nekdanja turistična oaza v Rižani je postala sramoten kup nesnage - Zakaj za tahografsko kartico, ki je pogoj za delo voznikov tovornjakov, plača delavec in ne delodajalec? - Samostojni podjetniki imajo težave ob zaprtju dejav

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


12.05.2010

Kaj narediti, če nevarni tovor pade iz tovornjaka med vožnjo in poškoduje vaš avto; -Zakaj je cepljenje psov proti steklini obvezno vsako leto, drugod po Evropi pa ne; -Peščica krajanov Mlake pri Kranju, članov nekdanje stan

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


05.05.2010

Občina Bled želi razširiti podaljšano obratovanje lokalov ; -Zakaj so poslušalcu za prometni prekršek po nalogu DURS-a izterjavo izvedli na treh transakcijskih računih?-Financiranje zobnih vsadkov prek socialnega zavarovanja

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.04.2010

Zakaj Ministrstvo za pravosodje in Odvetniška zbornica nerada pomagata ljudem, ki imajo težave z odvetniki;-Prebivalci Legena pri Slovenj Gradcu plačujejo komunalno omrežnino, pa na omrežje sploh niso priklopljeni; Je okoljsk

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.04.2010

DURS zahteva odprtje transakcijskega računa za nakazilo povračila dohodnine - Železniški prehod med Polano in Markišavci v Prekmurju še vedno ni ustrezno zavarovan - Poslušalec ob nakupu kuhinje v Rutarju ni dobil brezplačnih og...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


07.04.2010

Ležarina za vrednostne papirje je tako visoka, da je imetnik papirje pogosto prisiljen prodati; -Nova nagradna igra s starim konceptom "Evromanija" spet pod drobnogledom zaradi domnevnega zavajanja potrošnikov -Kraja

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


31.03.2010

Je opravljanje dela policistov in njihovih nadrejenih vedno korektno? Kakšne možnosti imamo državljani pri uveljavljanju pravic in v kakšnih postopkih?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


17.03.2010

Je pravilnik, ki določa način in obračun porabe pitne vode, za vse enak? Neustrezna signalizacija v Ljubljani jezi stanovalce in voznike. Se je Petrol neustrezno odzval na pritožbo poslušalca, da plinska jeklenka pušča?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.03.2010

Policisti iz hotela poslušalca odpeljali 180 km daleč v uklonilni zapor zaradi 40 evrov neplačane kazni - Slab signal mobilnega operaterja družini onemogoča zakupljeno komunikacijo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.03.2010

Zakaj zavarovalnica Triglav ne vrne celotne škode nastale pri kraji avtoradia;-Je na zaščitenem območju Barja dovoljeno nasipavati odpadni material?-Ali taksisti v Kopru ogrožajo javni avtobusni prevoz?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.02.2010

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


17.02.2010

Kje pa vas čevelj žuli

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 26 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov