Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).
Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”
Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.
Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”
Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.”
”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah”
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”
Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.
Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.
In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).
Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”
Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.
Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”
Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.”
”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah”
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”
Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.
Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.
In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov