Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ukinjanje praznikov 2.januarja in 2.maja.

02.05.2012


Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).

Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”

Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.

Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”

Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.

”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”

Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.

Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.

In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Ukinjanje praznikov 2.januarja in 2.maja.

02.05.2012


Slovenci bomo edini od sosednjih držav praznovali 2. maj, kar je tudi eden izmed argumentov vlade, ki želi državna praznika 2. maj in 2. januar ukiniti. A dejstvo je, da Slovenija ni edina država, ki ima 13 prostih delovnih dni na leto – prav toliko jih imajo tudi Hrvati. Najmanj dela prostih dni imajo recimo Madžari (deset), največ pa Avstrijci in Slovaki (15).

Vodja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ob tem dodaja, da, ”nekatere države tudi 1. maja ne praznujejo, pa zato ne bomo šli na ta nivo!”

Statistični urad Republike Slovenije je konec aprila postregel s podatkom, da zaposlena oseba v Sloveniji v povprečju zasluži 793 evrov neto na mesec, v povprečju ima 25,5 dni dopusta na leto, upokoji pa se pri povprečni starosti 59 let. Je to preveč ali premalo? Odvisno od tega, koga oziroma katero stran boste vprašali.

Vodja ZSSS Dušan Semolič meni, da Slovenci ”v primerjavi s sosednjimi državami nismo nič posebnega, da bi morali zato na vrat na nos krčiti praznike. Po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela smo na samem vrhu. V letu 2011 smo opravili več kot 12 milijonov nadur, kar se odraža tudi na zdravju ljudi.”

Delavec kot strošek
Semolič tudi meni, da ”tisti zakonodajalci, ki zahtevajo ukinitev praznikov, jemljejo delavca kot čisti strošek. Preveč ljudi dela že več kot deset ur na dan, saj se bojijo, da bodo izgubili delo … z ukinitvijo 2. maja ne bodo višje plače, bodo pa višji dobički.

”V Sloveniji delamo manj kot v drugih državah
Ravno nasprotno trdi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki pravi, da v Sloveniji delamo manj kot delajo v sosednjih državah. Poleg plačanega dopusta ‘‘imamo enajst dni plačane bolniške, pet dni na leto se izobražujemo in imamo 13 plačanih praznikov, 6, 23 odstotka delovnega časa je odmor za malico, ki je v Sloveniji plačan v sklopu 40-urnega delavnika, kar ni povsod v Evropi. V Sloveniji delamo manj, kot v drugih državah.”

Kaj pravi statistika?
Statistični urad Republike Slovenije je med drugim objavil podatek, da je povprečni delovni teden v 27-ih državah članicah EU-ja leta 2010 trajal 37,5 ure. Povprečni delovni teden slovenskega delovno aktivnega prebivalca pa je trajal manj kot dve uri več od evropskega povprečja. Največ časa so v službi preživeli v Grčiji (42,3 ure na teden), najmanj pa na Nizozemskem, kjer so v povprečju opravili 30,6 ure na teden. Več kot 40 ur v povprečnem tednu so leta 2010 delali le v sedmih državah EU-27.

Razlike obstajajo tudi glede števila dni dopusta, ki pripadajo zaposlenim v EU-ju. Avstrijcem, Dancem, Švedom, Luksemburžanom in Francozom po socialnih sporazumih in zakonih pripada 25 dni plačanega dopusta, vendar imajo v praksi v povprečju največ dopusta Švedi (33 dni) in Danci (30). Na drugi strani smo Slovenci upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta na leto.

In koliko bi Slovenija privarčevala, če bi ukinila 2. januar in 2. maj? ”En odstotek delovnega fonda,” pojasni Hribar Milič, ki dodaja, da je lahko vsak odstotek zelo pomemben: ”Odstotek pri davkih in prispevkih in podjetje se bo lahko izkopalo iz krize.”


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov