Znova opozarjamo na etično sporno početje bank

Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.

Dobrodošla, a le delna rešitev

Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov:  “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”

Brez potrdila si tudi vsaj 14 mesecev brez izredne pomoči

Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”

Vsak zakon po svoje…

žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.

Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.

In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.

Tudi banke se strinjajo, a…

V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.

Opozorila že, a sprememb ni!

Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“

Socialni računi kot delna rešitev

Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”

Dokapitaliziranih bank to ne zanima

“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.

Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.

Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.

Morda komu v pomoč člen iz Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe:

101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.