Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Senzacionalizem je slovenske medijske realnosti. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji opravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje. Posledice so lahko hude.
Kako državni organi skrbno upravljajo z našimi osebnimi podatki na spletnih straneh, prek katerih državljani urejamo, pošiljamo in vlagamo dokumente? Ugotavljamo, da spletne strani e-uprave in e-davkov kljub številnim opozorilom strokovnjakov ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih zahtev.
Kurilna sezona je pred vrati, predlagani zakon o dimnikarskih storitvah pa tli že lep čas. Z novim letom naj bi stopil v veljavo in na novo uredil področje dimnikarske dejavnosti. Uporabniki bodo lahko po novem dimnikarja izbirali sami na trgu, kar pomeni, da se obdobje koncesij končuje in uvaja sistem licenc. To pa sproža številna vprašanja. Nanja odgovarjata vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe pri Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl ter predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek.
Razkrivamo, kakšne so pasti spleta, v katere se ujamejo otroci in postanejo žrtve e-zlorab. V minulem letu je Spletno oko policiji predalo 61 prijav posnetkov spolno zlorabljenih otrok. Vsako leto je na svetovni splet dodanih okrog 50.000 novih podob s spolnimi zlorabami otrok, navaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal.
Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke medicinske konoplje. To vse bolj spoznavajo tudi zdravniki v Sloveniji. Delovna skupina pri zdravniški zbornici predlaga uvrstitev medicinske konoplje med zdravila, ki bodo dostopna na recept. Ugotavljamo, da si po slabih štirih letih zdravnice in zdravniki upajo veliko bolj odkrito govoriti o zdravljenju z medicinsko konopljo – še več, zahtevajo sistemske spremembe. Delovna skupina je poročilo in predlog ukrepov predstavila tudi na Zdravniški zbornici.
Potem ko je nemški podkancler dejal, da je sporazum o prosti trgovini z ZDA propadel in so pogajanja o TTIP, vsaj do volitev v ZDA, zastala, je na mizi prostotrgovinski sporazum s Kanado CETA. Tudi ta vsebuje mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami ter vprašljive določbe glede gensko spremenjenih organizmov, komercialne rabe vodnih virov in varstva potrošnikov. Sporazum med drugim prinaša liberalizacijo vseh storitev, razen tistih, ki so izrecno zapisane kot izjema. Bodo koncesionarji lahko tožili državo, če jim ne bo podaljšala koncesij za vodo?
Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje. Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?
Kako zagotoviti ustrezno pretočnost predvsem pa varnost na več kot 600 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest. Na vprašanja odgovarja mag. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Še do prihajajočega ponedeljka je v javni razpravi osnutek novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah. Obstoječa ureditev, ki je v veljavo stopila pred slabim letom, se je izkazala za problematično in požela veliko kritik strokovnjakov in javnosti.
Mariborski in koroški ribiči že leta opozarjajo na to, da na avstrijski strani na neustrezen način odstranjujejo usedline iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn. Mulj oziroma sediment naložijo na rečne transportne ladje, ga peljejo v matico struge Drave in spustijo v glavni tok. Posledica tega ni le kalnost Drave pri nas, ampak to vpliva na reko in življenje ob in v njej.
Krajani Škofij, ki živijo blizu zemljišča, kjer nameravajo ponovno zgraditi balinišče, gradnji tega ostro nasprotujejo. Še več, pred leti je na tem mestu že stalo balinišče, a so ga zaradi motečega hrupa zaprli in odstranili športne objekte. Le na črno zgrajena klubska hiška, ki so ju uporabljali balinarji je ostala. Zdaj so jo prenovili, zanimivo pa je, da je bil na otvoritvi obnovljenega na črno zgrajenega objekta tudi koprski župan Popovič. Zato mu krajani Škofij očitajo arogantnost in sprenevedanje, saj vsi vedo, da je objekt črna gradnja, ki celo nima svojega uradnega priključka in števca za vodo niti električnega priključka, ampak imajo elektriko priključeno kar na javno razsvetljavo. V posmeh vsem pa je na parceli, ki je v lasti občine, pravo divje odlagališče smeti. Spore med Mestno občino Koper in krajani Škofij je raziskoval Marjan Jerman.
Gospod Marko že skoraj poldrugo leto živi na cesti. V to je bil prisiljen, ko mu je center za socialno delo po letih prejemanja denarne socialne pomoči prenehal dajati pomoč, pa tudi zdravstveno zavarovanje. Upoštevati je namreč začel, da ima v lasti za bivanje neprimerno nepremičnino, ki je po GURS-ovi oceni vredna toliko, da njen lastnik ni upravičen do nikakršne pomoči. Je fiktivna in v praksi čisto nerealna ocena vrednosti res lahko argument za to, da sistem bolnega človeka potisne pod prag vsega humanega?
Junija smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na težave varnostnic in varnostnikov podjetja G4S na ljubljanskem letališču. Slišali smo tudi izjavo direktorja, ki je med drugim dejal, da je v podjetju nezadovoljnih le nekaj posameznikov. Glede na odziv, ki smo ga dobili po oddaji, to nikakor ne drži. Nadaljujemo zgodbo, saj ne gre le za kaprice nekaj nergačev. Spregovorila sta tudi varnostnika, ki sta delala na ameriškem veleposlaništvu. Gre za svojevrsten paradoks – zaradi globalnih terorističnih groženj se varnosti posveča vse več pozornosti in se zanjo namenja vse več sredstev, pri ljudeh, ki so skrbijo za varnost, pa se to pozna le v dodatnih nalogah, ki jih morajo opravljati.
Imate tudi v vašem bloku samooklicanega svetovalca pri upravljanju z nepremičninami in mu za storitve, ki jih po zakonu opravljajo upravniki, tudi plačujete? Šli smo po sledeh samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z nadzorom upravnikov, dejavnost pa ima med drugim registrirano za čiščenje in poizvedovalne dejavnosti. Nadzor nad upravniki naj bi sicer izvajala stanovanjska inšpekcija, a ta se etažnim lastnikom očitno ne zdi zadosten.
Da birokrati brez osebne odgovornosti počno, kar se jim zdi prav, kaže primer, ki se je zgodil v Slovenski Bistrici, ko je medobčinska inšpektorica izdala odločbo o prekopu zasebnega zemljišča.
Deset in več kilometrski zastoji med Gruškovjem, Podlehnikom in proti Mariboru so stalnica koncev tedna vsake poletne turistične sezone. Letos je tam še gradbišče avtoceste, zato se številni bojijo poslabšane prometne varnosti. Kako se izogniti popolnemu prometnemu kolapsu na območju med Draženci in Gruškovjem?
V zadnjih mesecih se je na Val 202 obrnilo več poslušalcev, ki garancije pri popravilu telefona ne morejo uveljaviti, skupni imenovalec pri velikem delu teh pa je: “Aparat je bil v stiku s tekočino. Garancijsko popravilo ni možno”. Kako delujejo indikatorji vlage? Se obarvajo tudi, če uporabljamo telefon v deževnem vremenu ali mora naprava pasti v vodo, da se aktivira? Ali je ta indikator le priročni izgovor serviserjev, da jim aparata ni treba brezplačno popraviti? O tem s pooblaščenimi serviserji, sodnim izvedencem za področje telekomunikacij ter predstavnikoma Zveze potrošnikov Slovenije in Tržnega inšpektorata.
Tik ob vasi Škrjanče namerava podjetnik zgraditi industrijsko cono, ki bo po besedah nekaterih krajanov imela negativen vpliv na življenje v vasi. Zanimivo je, da je podjetnik zemljišče že odkupil, večino pa prodal kot urejeno obrtno cono, čeprav za omenjeno cono še ni sprejet Občinski prostorski načrt. Ali gre za tihi dogovor med občino in podjetnikom?
Neveljaven email naslov