Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Prebivalci ptujske Spuhlje vedno bolj glasno opozarjajo, da je tovornemu prometu, ki se od mejnih prehodov Zavrč in Središče ob Dravi vali čez to naselje proti notranjosti države, odklenkalo. Prometna nevarnost, hrup in slaba pretočnost so glavne težave, ki jih povzročajo tovornjaki. Spuhljani zato zahtevajo južno obvoznico Ptuja. Zakaj država nanjo ne pristane in bo raje sanirala zdajšnjo cesto?
Prebivalci litostrojskega naselja v Šiški se že vrsto let pritožujejo nad hrupom in občasno celo smradom, ki prihaja iz tamkajšnje livarne in jeklarne. Pogovori med vodstvom podjetja in prebivalci so se zdeli kot dialog gluhih. Oboji so s svojimi meritvami hrupa dokazovali svoj prav. Dokler se ni v dialog vključila še tretja stran in meritve so ponovili. Na rezultate še čakajo, a medtem je življenje na območju starega Litostroja postalo znosnejše, manj hrupno. Po industrijskem delu Šiške se je sprehodil Marjan Vešligaj.
Varovani oddelki posebnih socialno varstvenih zavodov so polni, ljudje spijo na improviziranih ležiščih na tleh jedilnic, hodnikov, v sobah za privezovanje,… Sodišča na varovane oddelke nameščajo tudi ljudi, ki tja ne spadajo. Zavodi gradijo nove kapacitete, kar pa je v nasprotju z zavezami glede deinstitucionalizacije, za izvedbo katere ima država na voljo 58 milijonov evrov evropskih sredstev.
Več kot 250 zalitih kleti, uničeni vrtni in njivski nasadi, predvsem pa velikanska materialna škoda. To je izkupiček silovitega neurja, ki je pred desetimi dnevi prizadelo Ptuj z okolico. Toda posledice bi bile veliko manjše, če bi pristojni poskrbeli za učinkovito odvajanje meteornih vod, koncesionarji pa za vzdrževanje vodotokov, menijo domačini. Še več, prepričani so, da odgovorni popuščajo okoljevarstvenikom, ki ne dovolijo košnje vodotokov, in pustijo, da se struge nenadzorovano zaraščajo s travo, grmovjem in celo drevjem, zato je poplavna varnost katastrofalna. Ali imajo domačini prav? So očitki okoljevarstvenikom utemeljeni? Ali so vzdrževalna dela koncesionarja pri vodotokih ustrezna?
Če želite biti tudi v prihodnje deležni ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo v našem klubu, potem odkljukajte… podobna sporočila prejemamo potrošniki skoraj vsak dan. Podjetja prilagajajo zbirke podatkov in ureditve v skladu z uredbo, ki začne veljati 25. maja. Pa vemo, kateri naši podatki so v posameznih bazah, kaj z njimi lahko naredimo, kaj dobrega prinašajo nova pravila varstva osebnih podatkov? Jih lahko prenesemo drugam ali morda celo prodamo? Zoran Savin, direktor zavoda IAB Slovenija bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Med prvomajskimi prazniki gre ponovno pričakovati "preseljevanje naroda", tako da bo na naših cestah zagotovo zelo veliko prometa.
Izjemno obsežen in zahteven projekt, ki odpira številna izvedbena, pa tudi okoljska vprašanja
Imate zemljišče, pravnomočno gradbeno dovoljenje, lastništvo nad dostopno potjo, ki se navezuje na javno cesto, in že zakopljete prvo lopato za graditev stanovanjske hiše. Potem pa kot strela z jasnega udarijo nekoliko bolj oddaljeni sosedje in predlagajo obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Rezultati javnega razpisa za dodeljevanja državnih sredstev za različne kulturne festivale je vnovič razburil javnost.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Število požarov v Sloveniji se povečuje, razlogov je več, eden od pomembnih pa je po mnenju sogovornikov tudi umikanje države s področja požarne varnosti in opuščanje nadzora. Na lokacijah, kjer skladiščijo odpadke, je velik požar statistično mogoče pričakovati enkrat na 50 let. Samo lani so se zgodili trije.
Operaterji regijskega centra za obveščanje v Kranju, ki pokriva območje celotne Gorenjske, so imeli zadnje štiri mesece veliko težave z občasnim nedelovanjem tihega alarmiranja preko pozivnikov. Napake na sistemu alarmiranja bi imele lahko hude posledice za življenje ljudi in premoženje na Gorenjskem, na kar opozarjajo predvsem prostovoljni gasilci. K sreči v času odpovedi sistema ni bilo zahtevnih posredovanj. Prostovoljni gasilci opozarjajo, da je negotovo delovanje sistema za tiho alarmiranje nedopustno in nesprejemljivo, napake pa so stresne tudi za delo operaterjev. Za delovanje sistema skrbi država. Na upravi za zaščito za reševanje, kjer se zavedajo odgovornosti in morebitnih posledic, zagotavljajo, da je zdaj napaka na zahtevnem sistemu tihega alarmiranja odpravljena. Žulj je pripravila Aljana JOCIF.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Revščina upokojencev ni posledica gospodarske krize, pač pa popolnoma zgrešenih politik
Na videz enostavno rešljiva uganka ali vprašanje, mikavna denarna nagrada in v drobnem tisku zapisani pogoji sodelovanja v nagradnih igrah. To je dobro znan recept nekaterih televizijskih kvizov, ki pa sodelujočim praviloma ne prinesejo nagrade, ampak le izjemno visok račun za telefonske storitve. Kakšne pasti skriva sodelovanje v takšnih igrah, ali izdajatelji izkoriščajo naivnost sodelujočih in kako dobro so ti sploh seznanjeni s pogoji sodelovanja? Ali država to sploh nadzoruje?
V bližini splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici je eden največjih izzivov za bolnike in njihove svojce, ne kako priti do zdravnika, ampak kam parkirati ali le za nekaj minut ustaviti svoje vozilo. Mirujoči promet v okolici osrednje zdravstvene ustanove na severnem Primorskem je kaotičen. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov imajo poleg bolnikov in obiskovalcev težave tudi dostavne in interventne službe, da o zaposlenih niti ne govorimo. Po dograditvi urgentnega centra se stanje ni izboljšalo, še več – ker so odstranili zapornice, ki so prej ločevale notranje od zunanjega območja bolnišnice, je težav še več. Občinskim redarjem je v zadnjem času sicer uspelo nekoliko urediti razmere. Rešitve išče tudi vodstvo bolnišnice, a pritožb zaradi pomanjkanja parkirnih mest in anarhije pri parkiranju ne manjka
Poročilo razkriva, da je bilo kar 72 gasilcev ekstremno izpostavljenih strupom.
Viagogo je spletni preprodajalec vstopnic za največje glasbene in športne dogodke, ki zavaja in goljufa potrošnike po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
V Sloveniji približno polovico vseh umorov in poskusov umorov žensk povzročijo njihovi nekdanji ali sedanji zakonci oziroma intimni partnerji – od sedem do deset primerov na leto. Za žensko je najbolj verjetno, da bo umorjena doma, pri moških pa gre največkrat za umore zunaj doma, vendar so storilci znanci. Sociologinja doktorica Jasna Podreka je na podlagi raziskave konkretnih pravnomočno zaključenih sodnih primerov ugotovila, da gre pri umorih žensk, ki so jih zagrešili intimni partnerji, za napovedana dejanja, ki so sledila dolgoletnemu nasilju. Poglavitni povodi in motivi za umor so v več kot polovici primerov povezani prav z odločitvijo ženske, da se nasilnemu partnerju upre ali nasilno razmerje pretrga.
Zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo na problem anonimnih prijav na inšpektorat za šolstvo
Neveljaven email naslov