Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Znova opozarjamo na etično sporno početje bank
Če bodo res uvedeni do konca leta, bodo socialni računi pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov.
Poslušalec Dejan je pred dobrim letom izgubil zaposlitev. Z izgubo plače so se začele vrstiti izvršbe, nato so mu račun zablokirali. Zgolj z 269 evrov denarne socialne pomoči ni mogoče preživeti, zato je januarja zaprosil še za izredno denarno socialno pomoč: “Bila je odobrena, a ko sem jo želel na banki dvigniti z računa, so rekli, da ne bo šlo. Potekla mi je namreč pogodba o višini limita, zato se je banka morala odločiti, ali mi jo bo sploh podaljšala.”
Več kot teden dni so v banki razmišljali, ali bi mu kot ne prav sijajni stranki sploh dovolili obdržati 800 evrov limita, nato so ga obvestili, da bo pogodbo o podaljšanju limita lahko znova podpisal, a tokrat le za 600 evrov: “In da bo nekaj stroškov nastalo, so rekli. Seveda sem privolil, druge možnosti tako nimaš. Na blagajni mi je nato od 468€ denarne in izredne socialne pomoči izplačala le dva stotaka. 200€ so jih vzeli za poplačilo limita, 69 € pa za stroške te pogodbe. Ne samo, da sploh ne vem, zakaj so tako visoki, ob tem sem moral še podpisati, da mi lahko tudi v prihodnjih mesecih od denarne socialne pomoči trgajo 25€ mesečno, da se bo tako zmanjšal še preostali limit. Seveda sem podpisal, kaj pa mi je sploh preostalo? Proti banki nič ne moreš, dajo ti pogoje in vzemi ali pusti! Toda dejstvo, da dobiš manj kot polovico socialne pomoči pomeni, da se moraš odločiti, ali boš sit ali pa boš jedel vsak tretji dan in ti bo lahko svetila luč, ker boš lahko plačal elektriko. To so kompromisi, ki jih moraš nenehno sprejemati in jih ne privoščim nikomur!”
Ne le neplačani računi, Dejan ima še dodatno težavo: nakazano izredno denarno socialno pomoč je dobil na podlagi neplačanih računov, ki jih je v prošnji za pomoč moral natančno popisati. Teh računov zdaj seveda ne more plačati. Banka mu je sicer o tem izdala posebno potrdilo, a če ga na centru za socialno delo ne bodo sprejeli kot opravičilo, bo Dejan za naslednjih 14 mesecev izgubil pravico do izredne denarne pomoči. Na njegovo vnovično opozorilo, kaj se lahko zgodi, mu je uslužbenec svetoval: “Si boste pač kje sposodili, je rekel. Si morete predstavljati, da ti na banki svetujejo, da si sposodi kje na črnem trgu?”
žPraksa bank, kot jo je na svoji koži občutil Dejan, je pogosta. Nastala je in traja zaradi pravne nedorečenosti. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer res določa vrsto prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe in banke vanje ne smejo posegati za poplačilo dolgov lastnika računa. Določa tudi, da mora dolžniku po zasegu ostati najmanj znesek v vrednosti 70 odstotkov minimalne plače. A je temu zakonu enakovreden Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, po katerem pa banke imajo pravico do zaračunavanja stroškov za opravljeno storitev v zvezi z izvedbo izvršbe na posameznem transakcijskem računu.
Ali drugače, iz denarne socialne pomoči banka računa za elektriko na zahtevo elektro podjetja ne sme poplačati, lahko pa iz tega istega – za elektro podjetje nedotakljivega – vira sebi takoj poplača stroške, ki jih je imela z vodenjem tega (neuspešno končanega) postopka. Na to smo v tej oddaji opozarjali pred dobrim letom.
In kot je razvidno iz Dejanovega primera, se stranka tudi ne more nič drugega kot strinjati, da ji banka iz celo tako skromnih sredstev poplačuje tudi dolgove, ustvarjene v bančnem limitu.
V letu 2014 je Banka Slovenije opravila pregled postavk, ki jih banke zaračunavajo pri izvajanju sklepov o izvršbi ali zavarovanju, in ugotovila, da so višine različne, a v skladu z zahtevami zakonodaje. Zagotovili so, da se zavedajo problematike in dejstva, da navedeni stroški niso nizki, a da to ne pomeni nujno, da so tudi neupravičeni.
Da je zakonodaja nedorečena in nedomišljena, opozarjajo tudi same banke. Obremenitvi že tako izjemno nizkih prejemkov socialno ogroženih se sicer niso odpovedale, ker morajo kriti lastne stroške postopkov. Je pa Združenje bank Slovenije v začetku leta na problem opozorilo Ministrstvo za pravosodje in v pozivu ministru zapisalo, naj se tako za fizične osebe kot za samostojne podjetnike določi minimalni znesek, ki bi bil izvzet iz izvršbe ne glede na vrsto priliva z utemeljitvijo, da je vsem osebam nujno treba omogočiti preživetje ne glede na to, kako se preživljajo. Podobno ureditev pozna Zakon o davčnem postopku. Ob tem pa so pravosodno ministrstvo še opozorili, da se podobne – vsaj moralno sporne – izvršbe zdaj izvajajo tudi nad odškodninami za izbrisane.
Združenje bank sicer res podpira spremembo zakonodaje, hkrati pa njegove članice brez izjeme vztrajajo pri zaračunavanju stroškov, ki so, kot kaže, kar obilni. Po res grobi oceni Združenja imajo banke in hranilnice vsako leto od vseh izdajateljev približno pol milijona novih izvršilnih zadev, pri čemer je samih sklepov manj. Po zelo konservativni oceni je vrednost stroškov teh postopkov vsaj 10 milijonov evrov.
Številni, ki so tako kot Dejan v začarani spirali dolgov, izvršb, socialnih prejemkov in naraščajočih življenjskih stroškov, pa so ob tem podajanju mnenj in prelaganju odgovornosti povsem nemočni. Prej opisana praksa bank še zdaleč ni edina težava, s katero se ukvarjajo.
Konec prejšnjega leta je po podatkih AJPESa več kot 84 tisoč ljudi imelo blokirane transakcijske račune. Tisti med njimi, ki na take blokirane račune dobivajo že tako minimalne socialne transferje, pa zaradi blokade še teh nimajo na voljo, v imenu Skupnosti centrov za socialno delo znova opozarja Sendi Murgel: “Ti ljudje ne morejo na račune dobivati socialnih sredstev, ki jim po zakonu pripadajo! Mi sicer to skušamo reševati tako, da nakazujemo njegovim svojcem ali pa da iz teh sredstev neposredno plačujemo položnice teh uporabnikov. Praksa nam tudi kaže, da ne le, da si banke krijejo stroške za izvajanje storitev, pač pa tudi, da občasno nezakonito posežejo v denarne socialne pomoči tudi za poplačilo izvršb, čeprav ne bi smeli! Razumem, da imajo nekateri naši uporabniki imajo veliko dolgov, a hkrati mora imeti prav vsak človek pravico do najosnovnejšega preživetja, ne glede na breme dolgov, ki jih ima!“
Prakso, ki je lahko nastala in traja zaradi nedorečene zakonodaje, so v minulem letu skušali ustaviti na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Neuspešno, priznava državna sekretarka Martina Vuk: “Skušali smo najti rešitev, kako bi prepovedali ali vsaj zakonsko omejili zaračunavanje teh storitev. Ker je nismo našli, smo iskali druge in po avstrijskem vzoru se bomo najbrž odločili za uvedbo socialnih kartic oziroma socialnih računov. Za to možnost se bodo lahko odločili tisti prejemniki tistih vrste socialnih prejemkov (navedeni so na koncu članka) , v katere izvršbe ne bi smele poseči. (Izključno) tovrstna nakazila bi potem lahko prejemali na socialno kartico, z njo bi lahko plačevali blago ali storitve, lahko bi dvigovali gotovino na bankomatih. Vendar pa vanje banke sploh ne bi imele vpogleda in poseg v sredstva ne bi bil možen. V kratkem bomo pripravili javni razpis za izbiro ponudnika in po načrtih bi moral ta sistem zaživeti nekje do konca letošnjega leta.”
“Več kot leto dni in ogromno energije smo vložili v to, da ne bi bilo treba vzpostavljati posebnega sistema, a žal moram javno povedati, da dokapitalizirane banke niso izkazale posluha za tak sistem. To nas skrbi, a ker nas še bolj skrbi za ljudi, bomo pač šli po drugi poti. Žal, ker ne bi bilo treba uvajati dodatnih kartic. A če je to edina možna rešitev, bomo šli pač v to,” je odločena državna sekretarka.
Najbrž ni treba posebej spominjati na milijardne dokapitaizacije naših bank ali denimo na dejstvo, da je bila zadnja s 190 milijoni dokapitalizirana pred nekaj meseci. To se je zgodilo v času, ko se nikakor ni dalo najti rešitve, kako odlepiti bančne priseske z vsaj že tako nepredstavljivo nizkih dohodkov socialno najbolj ogroženih prebivalcev.
Tako imenovani socialni računi oziroma socialne kartice, če bodo res uvedeni do konca leta, bodo pomembna rešitev za ljudi s socialnimi prejemki, ne pa tudi za tiste, ki se jim dohodki, prenizki za preživetje, stekajo iz drugih virov. Zato bi ob tej dobrodošli slamici za lažje dihanje tistih pod gladino vendarle potrebovali številne sistemske ukrepe za vse, ki jih dolgovi vlečejo na dno.
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14);
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Novembra lani smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli lani skupaj z Delavsko svetovalnico razkrili izkoriščanje bolgarskih in makedonskih delavcev v ajdovskem podjetju Incom. Takrat smo napovedali, da bomo dogajanje spremljali še naprej. No, zdaj smo preverili, da so se od naše objave lansko leto določene zadeve v podjetju Incom izboljšale. Delavci iz Bolgarije in Makedonije tako ne delajo več prek bolgarske agencije tudi po 300 ur in več na mesec.
Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?
Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.
Spomladanska sprememba zakonodaje zdaj javnim stanovanjskim skladom omogoča, da upravičenost do neprofitne najemnine preverjajo tudi pri najemnikih, ki imajo pogodbe sklenjene pred letom 2003 in jih je zakonodaja doslej ščitila. Kakšen izkupiček si skladi lahko obetajo, kako pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadostnega števila stanovanj so sploh najemnine in kako (ne)resen je odnos države do tako pomembnega vprašanja kot je zagotavljanje strehe nad glavo socialno najšibkejšim državljanom? Gost je bil mag. Dušan Gorenčič, predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS.
V lendavski poslovno-industrijski coni že od leta 2008 deluje bioplinarna podjetja Ecos, nad delovanjem katere se predvsem zaradi smradu okoliški prebivalci že več let pritožujejo. Neznosen smrad zadnjih dveh mesecev je dvignil na noge tudi meščane in goste bližnjih term, pa tudi prebivalce Murskega Središča na sosednjem Hrvaškem. Potem ko so o tej žgoči temi razpravljali tudi na pristojnem odboru v Državnem zboru in ko kljub inšpekcijskim odločbam smradu upravljavcem ni uspelo zmanjšati, so na pobudo Civilne iniciative Proti smradu občinski svetniki v Lendavi na seji prejšnji teden sprejeli sklep o zaprtju bioplinarne.
Zgodba o graditvi pločnika v Muretincih v občini Gorišnici je stara že nekaj let. Resno pa se je zapletlo pred kratkim, ko so se začela dela na terenu. V praksi je to pomenilo, da so na traso pločnika že navozili denimo robnike, potem pa vse skupaj ustavili in reševali odprta lastniška vprašanja. Za pojasnila smo zaprosili tudi župana Gorišnice Jožefa Kokota. Ta nejevolje ob izpostavljanju te zgodbe ni skrival, zelo jasno nam je povedal, da graditev ceste zanj pač ni demokracija. Župan zatrjuje, da pločnik bo, ampak bo nivojski od cestišča ločen z dvema črtama. Da to ne ustreza definiciji klasičnega pločnika, nam pove tudi 48. člen državnega pravilnika o projektiranju cest. Da na koncu ne bodo dobili ne pločnika ne ločevalnega pasu, če se bodo upirali, vaščanom zelo jasno sporoča župan Kokot, ki v svojih stališčih do prometne varnosti in nesmiselnosti pločnika ne popušča niti za milimeter. Tudi vaščani se bodo borili naprej. Tudi oni v imenu prometne varnosti.
Za energijo porabniki še vedno plačujejo preveč. Ponudba je pestra, saj gospodinjstva lahko izbirajo med 16-imi ponudniki elektrike in 19-imi ponudniki plina. Bistvene razlike med njimi so v ceni in "skritih stroških" pri sklepanju "posebnih" ponudb, ki so na videz cenejše, v resnici pa ne. Zveza potrošnikov Slovenije zato že drugič organizira skupinski nakup električne energije in zemeljskega plina. S tako zamenjavo dobavitelja si z lahkoto zastonj zagotovite boljšo ponudbo, brez skritih stroškov in vezave, z navzgor omejeno ceno za leto dni. Porabniki lahko nezavezujočo prijavo k sodelovanju v skupinskem nakupu oddajo vse do 12. julija.
Za več kot 100 milijonov slabih terjatev do fizičnih oseb je pred letom dni Nova ljubljanska banka prodala švicarskemu podjetju DDM Holding in to z več kot 80% popustom! Čeprav niti leto kasneje pristojni pri NLB ne želijo povedati, za kakšne kredite je šlo in koliko kreditojemalcev je paket zajemal. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za morda celo 8000 dolžnikov, med njimi pa neznano število tistih, ki niso mogli poplačati nepremičninskih kreditov za nakup doma. O usodi vseh zdaj povsem odloča nov lastnik dolga. Kako običajne so v bančnem poslovanju z občani odprodaje dolgov izterjevalcem, zakaj se je NLB odločila za prodajo s takim popustom, čeprav smo tudi te izgube državljani z dokapitalizacijo že vsaj delno poplačali, in kaj to pomeni za državljane, ujete v izvršne postopke?
Slovenija se oglašuje kot zelena dežela z razvitim zelenim turizmom. Iz gospodarskega vidika bi morali temu slediti. Ljudje pa bi vedno morali biti na prvem mestu.
Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Ob široki ponudbi vozil se je na trgu razvila tudi zelo konkurenčna ponudba različnih načinov financiranja nakupa. Potrošniki se torej hitro znajdejo v precepu, za katero od možnosti se odločiti, saj jih je med seboj težko primerjati, ker pogosto skrivajo tudi številne pasti. Ob zgodbi poslušalca, ki mu avtohiša ni hotela odobriti nakupa avtomobila z gotovino, se Žulji ozirajo po kritičnih točkah lizingov in kreditov, ki lahko kupca pripeljejo tudi do zelo negativnih izidov.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.
Veliko otrok ob gledanju predstav Anžeta Kopitarja, Gorana Dragiča, Luke Dončiča ali pa celo Ronalda in Messija razmišlja o njihovih bajnih zaslužkih. A tako uspešnih in posledično tako bogatih športnikov res ni prav veliko. Sploh v Sloveniji. Ampak sanje so sanje, realnost pa na žalost kruta. Športnice in športniki so v slovenskih klubih največkrat med sezono že povsem obupani, plače zamujajo, kot samostojni podjetniki pa, če drugega ne, morajo mesečno poravnati prispevke. Kakšno je realno stanje in ali je na vidiku kakšna rešitev?
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
Če se pri nas v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, pa so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči, in njihovo število naraste prav v pomladnih mesecih. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Večina občin to stvar rešuje tako, da z zavetišči, tudi precej oddaljenimi od občine, sklene pogodbeno razmerje. Kakšno je to razmerje, pa je odvisno od občine do občine. Nekatere zavetišču plačajo za oskrbo vsake živali posebej, druge imajo mesečni pavšal. Nekatere občine od zavetišč zahtevajo celo, da to, ali žival sodi v zavetišče ali ne, oceni občinski referent. Ker pa je denarja vedno za vse premalo, je odgovor največkrat ne. In čeprav zavetišče zavezujeta tako zakon o zaščiti živali kot pravilnik o delovanju, po katerem žival mora sprejeti, lahko najditelj (živali) zaradi občinske odločitve ostane z živaljo vred pred zaprtimi vrati.
Tokratni žulj so še pred objavo prebodli in skoraj pozdravili. Še do prvega aprila sta bila vozni red avtobusa iz Tolmina do Mosta na Soči in vozni red vlaka, ki od tam odpelje proti Ljubljani, namreč popolnoma neusklajena. Kljub enajstim avtobusom, ki so odpeljali proti železniški postaji, so potniki le s tistim ob 8. uri zjutraj lahko ujeli vlak proti prestolnici; podobne težave so imeli tudi v obratni smeri. Predvsem na pobudo jeznih staršev študentov ter s pritiskom lokalne skupnosti in navsezadnje tudi novinarskih vprašanj jim je po več letih zdaj končno uspelo postaviti smiseln vozni red avtobusa. Kljub temu na 111 let stari Bohinjski progi ostajajo tudi druge težave.
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Neveljaven email naslov