Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?

Podjetje Telekom Slovenije je zlorabljalo prevladujoči položaj s tem, ko je od decembra 2002 do septembra 2005 pogojevalo priključitev širokopasovnega internetnega dostopa ADSL s predhodnim zakupom telefonskega priključka ISDN. Potrošniki so za hitrejši internet tako morali plačati še za dražji telefonski priključek, čeprav so doma verjetno že imeli analognega. Upravno sodišče je priznalo, da je bil strošek priključnine 105 evrov. Po oceni Boštjana Okorna z Zveze potrošnikov Slovenije je bilo oškodovanih od 50 do 80 tisoč potrošnikov.

Zaradi dolgotrajnega postopka zastaranje?

Da tehnične povezave med ADSL in ISDN ni, je že leta 2004 jasno povedala Agencija za pošto in elektronske komunikacije (današnji AKOS). Zakaj je postopek trajal tako dolgo, na Javni agenciji za varstvo konkurence (AVK) pojasnjujejo, da so na trajanje postopka vplivali tehnična zapletenost stanja, zakonodaja, ki je oteževala pridobivanje dokazov, in težave pri pridobivanju podatkov.

Prav tako niso imeli ustreznega znanja glede določenih tehničnih vprašanj. Izvedenci so se zaradi svoje povezave s Telekomom izločali s seznama, ko pa je takratni UVK izvedensko mnenje le pridobil, je ugotovil, da je nepopolno in da ne odgovori na nekatera ključna vprašanja. Prav tako niso imeli protokola o sodelovanju z APEK-om, ki je potem dal podrobnejša pojasnila.

“Zastaranje gotovo ni nekaj, na kar je regulator, katerikoli že je, lahko ponosen. To je negativno sporočilo, če subjekti na trgu vedo in v praksi vidijo, da lahko popolnoma brez kakršnekoli sankcije ‘zvozijo’,” pravi Tina Čuček iz AKOS-a.

Okorn opozarja, kako nujno je, da bi slovenski potrošniki imeli možnost skupinske tožbe, kajti zdaj mora vsak oškodovani potrošnik vložiti individualno tožbo. ZPS ne more vlagati tožbe v imenu potrošnikov, zato se je s Telekomom želel dogovoriti o poravnavi. Ker pa se je ta pritožil na Vrhovno sodišče, so ga zaprosili, naj izjavo, da bo povrnil škodo, deponira.

Če bi na Vrhovnem sodišču Telekom zmagal, bi ta izjava postala brezpredmetna, če pa bi izgubil, bi se pa s tem zavezal, da bo potrošnikom dejansko izplačal odškodnino. “S tem bi se izkazal kot družbeno odgovorno podjetje, ki skrbi za svoje potrošnike,” komentira Okorn.

“Dokazana nepravilnost potrošniku ne pomeni nič, če preplačila ne dobi povrnjenega.”