Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov