Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zaradi nesporazuma med zdravstveno zavarovalnico in pediatri je lani ostalo neizkoriščenih kar 40 odstotkov sredstev, namenjenih zdravstvenim letovanjem otrok. Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih manj sredstev kot lani, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zavarovalnice in pediatrov o tem, kateri otroci so upravičeni do tovrstnih letovanj.
Kljub mnenju RSK se pravila letos ne spreminjajo, letovanja pa imajo še višjo subvencijo
Zdravstvena letovanja oz “kolonije”, ki jih poznamo že desetletja, so v zadnjih letih vse bolj postajala tudi vrsta socialnega korektiva za otroke iz socialno najšibkejših okolij. Zato je zdravstvena zavarovalnica lani prvič glasneje opozorila pediatre in šolske zdravnike, da zahteva natančnejše dokumentiranje zdravstvene ogroženosti otrok, ter da bo to tudi nadzirala in v skrajnih primerih tudi kaznovala.
Odziv pediatrov je bil v precej bolj zadržanem izdajanju potrdil in na koncu lanskega poletja je ostalo neizkoriščenih več kot 40% sredstev namenjenih zdravstvenemu letovanju.
Čeprav so že lani vsi vpleteni skušali odpraviti nesporazum, se kot kaže zapleti nadaljujejo tudi letos. Ne le, da je za ta namen odobrenih za več kot 160.000€ manj sredstev kot lani in bo lahko letovalo 3600 otrok manj, pač pa se močno razlikujejo tudi navodila zdravstvene zavarovalnice in navodila Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki pediatrom narekuje bistveno ostrejše kriterije za presojo, kateri otroci so upravičeni do tovrstnega letovanja. Bo zaradi tega razkoraka tudi letos nekaj tisoč otrok ostalo brez letovanj?
Ko je RSK za pediatrijo sprejel po mnenju nekaterih zelo poostrene kriterije, je bila njegova članica tudi prim. Vesna Plevnik Vodušek, ki meni, da *RSK pogojev ni zaostril, pač pa da pediatrom odločitev olajšuje, saj v resnici vključuje ves spekter kroničnih obolenj. “Vsak pediater na primarni ravni ima zdaj pravzaprav olajšano odločanje o napotovanju svojih varovancev. Dokončna odločitev je vedno prepuščena pediatru, ki mora pri tem seveda sodelovati s starši. Do zapletov ne bi smelo prihajati.”
Pri ZZZS so se odločili, da mnenje RSK, za katerega so sicer sami zaprosili, ne bo odločujoče pri ugotavljanju morebitnih kršitev: “Stališča RSK razumemo kot smernico in ne kot formalno pravno zavezujoče stališče oz. akt. Ko se z vidika ZZZS odločamo, ali je pediater upravičeno ali neupravičeno izdal potrdilo, bomo upoštevali pravila 52. Člena iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da “otroku, ki je bil večkrat hospitaliziran ali je pogosteje bolan, zavod sofinacira letovanje v organizirani in strokovno vodeni zdravstveni koloniji”. V praksi to pomeni, da pediater, ki bo poslal na letovanja otroka z zabeleženima dvema obiskoma pri zdravniku ali dvema hospitalizacijama, s strani ZZZS ne bo imel težav. Prav tako smo letos z drugačnim sofinanciranjem še zmanjšali delež, ki ga morajo doplačati starši, kar pomeni, da so zdravstvena letovanja letos še dostopnejša.” Sladjana Jelisavčić, vodja – direktorica Področja zdravstvene analitike in ekonomike pri ZZZS
Starši naj sami prevzamejo pobudo
Mesec pred letovanji zasedena le tretjina zmogljivosti ZPMS, ki je največji med izvajalci zdravstvenih letovanj in tako kot lani so tudi letos razlike med regijami zelo velike,opozarja Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS: “Največ je odvisno od pediatrov, njihovega stališča in njihove zavzetosti za napotitev. A veliko pomeni tudi zavzetost staršev. Na terenu opažamo, da imajo starši še vedno težave s pridobivanjem potrdil, čeprav imajo otroci zadostne zdravstvene indikacije. Starše zato pozivamo, naj o morebitnih težavah obvestijo območno enoto ZZZS in skušajo rešiti problem, saj takim otrokom pravica do zdravstvenega letovanja gotovo pripada.”
* “1. Med kronične bolezni, pri katerih je letovanje še posebej priporočljivo, sodijo kronične bolezni dihal, kože ter gibal. RSK arbitrarno soglasno določi, da se za otroke, ki jih definiramo kot pogosteje bolne napravi starostna razmejitev in to : najmanj 6x letno za prebolevanje okužb zgornjih dihal ali drugih blažjih okužb za dojenčke in male otroke ter najmanj 4x letno za večje otroke. Kar pa zadeva okužbe spodnjih dihal (n.pr. pri astmi) pa RSK meni, da so do zdravstvenega letovanja upravičeni vsi otroci, ki najmanj 2x letno prebolevajo takšne okužbe ali kake druge težje okužbe in tisti otroci s kroničnimi obolenji, ki so, četudi dobro obvladujejo svojo kronično bolezen, morali biti zaradi nje obravnavani v ambulanti vsaj dvakrat v preteklem letu. O tem presoja otrokov izbrani pediater upoštevajoč otrokovo zdravstveno stanje v celoti.”
“2. Dodatna indikacija zaradi zaostajanja v psihofizičnem razvoju po mnenju RSK za pediatrijo načeloma ni upravičena, razen če ima organizator zdravstvenega letovanja za takšno letovanje zagotovljeno vso ustrezno zdravstveno in drugo oskrbo, ki sprejem takšnih varovancev in tudi spremljevalcev, če je to potrebno, omogoča.”
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov