Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence.
Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
Mesec dni spanja v posebni sobi zapora – pod lučjo in kamero. Sliši se kot eden od primerov mučenja, na katere opozarjajo človekoljubne organizacije po svetu. A v primeru iz koprskega zapora, ki ga je predstavila varuhinja človekovih pravic, ne gre za mučenje, saj namen dejanja ni bilo kaznovanje, zastraševanje ali pridobivanje priznanja, ampak zagotavljanje varnosti pripornika, ki je imel samomorilna nagnjenja.
Kljub temu pa so se dogajale nepravilnosti, ki kažejo, da sistem dopušča improvizacijo v kadrovsko podhranjenih zaporih, čeprav ti niso namenjeni prevzemanju vloge psihiatričnih ustanov.
Zakon bivanje v sobi za osamitev, znani kot “medicinka” ali “soba za umirjanje”, omejuje na največ 12 ur. Po mnenju sogovornikov ta soba ni namenjena prenočevanju ves mesec.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih po pregledu listinske dokumentacije v spisu pripornika pravi, da ob tem ni bila ustrezna niti evidenca: “Odločba ni bila izdana. Ob tem bi se po našem mnenju morale beležiti tudi druge okoliščine take namestitve. Predvsem smo kot problematično ugotavljali to, da niso beležili, kolikokrat je pripornik dobil vodo, saj se je pritoževal nad tem.”
Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja je Slovenijo že ob obisku leta 2012 opozoril, da je vsak obiskani zavod za prestajanje zaporne kazni imel sobo za osamitev. Delegacija je že takrat ugotovila, da 12-urni rok v tej sobi z videonadzorom ni bil vedno upoštevan, prav tako pa je bila seznanjena tudi z navedbami, da so bili zaporniki v to sobo nastanjeni brez oblačil.
V celjskem zaporu so jih ob tem včasih celo vklenili v lisice. Po mnenju odbora je takšna praksa nesprejemljiva in bi jo lahko šteli tudi za ponižujoče ravnanje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Pripornik v koprskem zaporu je po dveh poskusih samomora moral mesec dni v spodnjem perilu spati pod lučjo in kamerami. Kot izpostavljajo v Uradu varuha človekovih pravic, zapor ob tem ni izdal niti primerne odločbe niti ni vodil ustrezne evidence.
Ali kadrovska stiska opravičuje ravnanje zapora? Ali lahko zapori prevzemajo vlogo psihiatričnih ustanov?
Mesec dni spanja v posebni sobi zapora – pod lučjo in kamero. Sliši se kot eden od primerov mučenja, na katere opozarjajo človekoljubne organizacije po svetu. A v primeru iz koprskega zapora, ki ga je predstavila varuhinja človekovih pravic, ne gre za mučenje, saj namen dejanja ni bilo kaznovanje, zastraševanje ali pridobivanje priznanja, ampak zagotavljanje varnosti pripornika, ki je imel samomorilna nagnjenja.
Kljub temu pa so se dogajale nepravilnosti, ki kažejo, da sistem dopušča improvizacijo v kadrovsko podhranjenih zaporih, čeprav ti niso namenjeni prevzemanju vloge psihiatričnih ustanov.
Zakon bivanje v sobi za osamitev, znani kot “medicinka” ali “soba za umirjanje”, omejuje na največ 12 ur. Po mnenju sogovornikov ta soba ni namenjena prenočevanju ves mesec.
Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih po pregledu listinske dokumentacije v spisu pripornika pravi, da ob tem ni bila ustrezna niti evidenca: “Odločba ni bila izdana. Ob tem bi se po našem mnenju morale beležiti tudi druge okoliščine take namestitve. Predvsem smo kot problematično ugotavljali to, da niso beležili, kolikokrat je pripornik dobil vodo, saj se je pritoževal nad tem.”
Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja je Slovenijo že ob obisku leta 2012 opozoril, da je vsak obiskani zavod za prestajanje zaporne kazni imel sobo za osamitev. Delegacija je že takrat ugotovila, da 12-urni rok v tej sobi z videonadzorom ni bil vedno upoštevan, prav tako pa je bila seznanjena tudi z navedbami, da so bili zaporniki v to sobo nastanjeni brez oblačil.
V celjskem zaporu so jih ob tem včasih celo vklenili v lisice. Po mnenju odbora je takšna praksa nesprejemljiva in bi jo lahko šteli tudi za ponižujoče ravnanje.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov