Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približno 30 ljudmi, ki na njem živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Naselje Rimš nima javnega vodovoda, kakovost vode je slaba. Ozemlje, na katerem je postavljeno, zdaj novomeška škofija prodaja za dobrih 20 tisoč evrov.
Zakaj se je Cerkev odločila za prodajo omenjenega zemljišča, pojasnjuje ekonom novomeške škofije dr. Janez Gril: “To zemljo smo dobili skupaj z ilegalno naseljenimi Romi. S to zemljo ne moremo gospodariti, ker je pač obremenjena s to zadevo. Nismo se pritoževali, zadevo smo skušali urediti skupaj z upravno enoto in občino. Odločili smo se, da zemljo prodamo. Gospod Jurkovič, ki tam živi, je prišel k meni in rekel, da bi on to kupil. Rekel sem, da ni problema, ampak da se midva ne moreva kar tako zmeniti, treba je iti po postopku, torej objaviti prodajo na oglasni deski, in se lahko prijavi vsakdo, ki želi to zemljo kupiti. Poleg gospoda se je prijavilo še podjetje, ki se ukvarja s kmetijstvom.”
Romi, ki na tem zemljišču živijo že dolgo vrsto let, pravijo, da bi sami odkupili zemljo, a je ne morejo. Prednostno pravico je dobilo podjetje HPG.
Rom Dalimir Jurkovič: “Ko so na občini rekli, da se bomo morali izseliti, sem bil prvi, ki sem želel odkupiti zemljo. Šel sem na škofijo, da bi kupil del parcele. Ko je bila prodaja na oglasni deski, sem dal ponudbo, a so rekli, da je mogoče kupiti samo vse skupaj, ne samo ene parcele.”
Očitno tudi občina Krško ne kaže nobenega zanimanja za odkup zemljišča, čeprav bi s tem odpravili del romskih problemov v občini. Župan Miran Stanko: “Romi v naselju Rimš deloma živijo na zemljišču, ki je v lasti RKC. To naselje je zgrajeno na črno.” Ni jasno, koliko ljudi živi v tem romskem naselju. Župan Krškega ocenjuje, da od 10 do 60 ljudi, odvisno je tudi od sporov, še trdi Stanko.
Ponudbo za odkup zemljišča je dalo podjetje HPG. Direktor Nikola Marković pravi, da se bodo o vprašanju romskega naselja začeli pogovarjati po opravljenem poslu.
Do zdaj je bilo dialoga odločno premalo. Seveda pa prodaja zemljišča, na katerem stoji romsko naselje Rimš, ni edini primer sporne prodaje.
Da pravica do lastništva le ni tako nesporna, pa je prepričan raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Miran Komac. Pisno nam je odgovoril, da v tehtanju, ali je prodaja zemljišča v občini Krško samo prenos lastnine ali pa gre za vprašanje temeljnih eksistenčnih vprašanj romske narodne manjšine, prevlada drugo.
Gre za temeljne pravice romske narodne manjšine in pri odpravljanju naselitvenih problemov te manjšine bi morala ključno vlogo odigrati država. Na lokalni ravni je diskriminatornih praks toliko, da do pozitivnih rešitev le težko pridemo, še dodaja Komac.
Da je za zaplet pri prodaji zemljišča, na katerem je romsko naselje, odgovorna država, meni tudi Blaž Kovač iz organizacije Amnesty International Slovenije: “Pri denacionalizaciji zakonodaja ni uredila, kaj bo z romskimi naselji. Varuh pravic manjšin je država.”
Pravico Romov do nastanitve najdemo tako v dokumentih mednarodnih organizacij kot v slovenskem pravnem redu. In kot pravi dr. Miran Komac, bi pri prodaji zemljišča, na katerem stoji romsko naselje, le z veliko cinizma lahko dejali, da gre samo za pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približni 30 ljudmi, ki tam živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
V občini Krško novomeška škofija prodaja zemljišče, na katerem je romsko naselje. Ali to pomeni, da prodaja zemljišče skupaj s približno 30 ljudmi, ki na njem živijo brez pitne vode in elektrike? Zakaj tam živeči Romi nimajo predkupne pravice pri nakupu zemljišča in zakaj ga ne kupi občina? Oblast je vprašanje romskega naselja Rimš desetletja ignorirala. Je lastninska pravica pomembnejša od človekovih pravic?
Naselje Rimš nima javnega vodovoda, kakovost vode je slaba. Ozemlje, na katerem je postavljeno, zdaj novomeška škofija prodaja za dobrih 20 tisoč evrov.
Zakaj se je Cerkev odločila za prodajo omenjenega zemljišča, pojasnjuje ekonom novomeške škofije dr. Janez Gril: “To zemljo smo dobili skupaj z ilegalno naseljenimi Romi. S to zemljo ne moremo gospodariti, ker je pač obremenjena s to zadevo. Nismo se pritoževali, zadevo smo skušali urediti skupaj z upravno enoto in občino. Odločili smo se, da zemljo prodamo. Gospod Jurkovič, ki tam živi, je prišel k meni in rekel, da bi on to kupil. Rekel sem, da ni problema, ampak da se midva ne moreva kar tako zmeniti, treba je iti po postopku, torej objaviti prodajo na oglasni deski, in se lahko prijavi vsakdo, ki želi to zemljo kupiti. Poleg gospoda se je prijavilo še podjetje, ki se ukvarja s kmetijstvom.”
Romi, ki na tem zemljišču živijo že dolgo vrsto let, pravijo, da bi sami odkupili zemljo, a je ne morejo. Prednostno pravico je dobilo podjetje HPG.
Rom Dalimir Jurkovič: “Ko so na občini rekli, da se bomo morali izseliti, sem bil prvi, ki sem želel odkupiti zemljo. Šel sem na škofijo, da bi kupil del parcele. Ko je bila prodaja na oglasni deski, sem dal ponudbo, a so rekli, da je mogoče kupiti samo vse skupaj, ne samo ene parcele.”
Očitno tudi občina Krško ne kaže nobenega zanimanja za odkup zemljišča, čeprav bi s tem odpravili del romskih problemov v občini. Župan Miran Stanko: “Romi v naselju Rimš deloma živijo na zemljišču, ki je v lasti RKC. To naselje je zgrajeno na črno.” Ni jasno, koliko ljudi živi v tem romskem naselju. Župan Krškega ocenjuje, da od 10 do 60 ljudi, odvisno je tudi od sporov, še trdi Stanko.
Ponudbo za odkup zemljišča je dalo podjetje HPG. Direktor Nikola Marković pravi, da se bodo o vprašanju romskega naselja začeli pogovarjati po opravljenem poslu.
Do zdaj je bilo dialoga odločno premalo. Seveda pa prodaja zemljišča, na katerem stoji romsko naselje Rimš, ni edini primer sporne prodaje.
Da pravica do lastništva le ni tako nesporna, pa je prepričan raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Miran Komac. Pisno nam je odgovoril, da v tehtanju, ali je prodaja zemljišča v občini Krško samo prenos lastnine ali pa gre za vprašanje temeljnih eksistenčnih vprašanj romske narodne manjšine, prevlada drugo.
Gre za temeljne pravice romske narodne manjšine in pri odpravljanju naselitvenih problemov te manjšine bi morala ključno vlogo odigrati država. Na lokalni ravni je diskriminatornih praks toliko, da do pozitivnih rešitev le težko pridemo, še dodaja Komac.
Da je za zaplet pri prodaji zemljišča, na katerem je romsko naselje, odgovorna država, meni tudi Blaž Kovač iz organizacije Amnesty International Slovenije: “Pri denacionalizaciji zakonodaja ni uredila, kaj bo z romskimi naselji. Varuh pravic manjšin je država.”
Pravico Romov do nastanitve najdemo tako v dokumentih mednarodnih organizacij kot v slovenskem pravnem redu. In kot pravi dr. Miran Komac, bi pri prodaji zemljišča, na katerem stoji romsko naselje, le z veliko cinizma lahko dejali, da gre samo za pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov