Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kam s klavniškimi odpadki

29.07.2015

Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?

Vsako leto gre v Sloveniji v zakol približno 100 tisoč jagnjet, pri katerih nastane vsega dve toni odpadkov prve in druge kategorije, kar pomeni slabih 500 evrov stroškov

Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?

Ugotovila je, da dežurni higienik zanje ni odgovoren, v tamkajšnji komunali so ji predlagali, naj jih zakoplje. Po dodatnih preverjanjih je ugotovila, da ji ne preostane drugega, kot da jih odpelje v Koto v Ljubljano. Če bi živela denimo na Vipavskem, ne bi bilo težav, saj tam lokalna skupnost poskrbi za odvoz in uničenje teh odpadkov.

Po prvih preverjanjih, kako je treba ravnati z odpadki pri zakolu živali na domu, smo ugotovili dvoje: kjer imajo dolgoletno tradicijo reje drobnice, lokalne skupnosti poskrbijo za zbiranje in predajo odpadkov koncesionarju, ki poskrbi za varno uničenje, po večjem delu Slovenije pa so rejci prepuščeni sami sebi in svoji vesti.

Mag. Ivan Ambrožič je na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odgovoren za ravnanje s klavniškimi odpadki. Kot pojasnjuje, je po pravilniku o zakolu za lastno uporabo lastnik živali pred zakolom dolžan poskrbeti za dve stvari: da humano ubije žival in da preden to naredi, ve, kam bo odložil klavniške odpadke.

Podobno kot na Dolenjskem tudi na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem območju, čeprav je rejcev drobnice precej, nimajo organiziranega zbiranja klavniških odpadkov. Edino območje, kjer imajo zgledno urejen sistem zbiranja klavniških odpadkov, je Štajerska.

V koncesijski pogodbi za ravnanje s klavniškimi odpadki so določene tudi najvišje odkupne cene zanje: za kilogram klavniških odpadkov morajo uporabniki odšteti vsega 19 centov za kilogram.

Vsako leto gre v Sloveniji v zakol približno 100 tisoč jagnjet, pri katerih nastane vsega dve toni odpadkov prve in druge kategorije, kar pomeni slabih 500 evrov stroškov.

Ena od možnosti za dolgoročno ureditev vprašanja teh odpadkov, prijazna tudi malim rejcem, bi bila ta, da bi bolje uporabili razvejano mrežo nacionalne veterinarsko-higienske službe. Ta mora tako ali tako skrbeti za odvoz kadavrov živali, njihovo dejavnost pa bi lahko delno financirale tudi lokalne skupnosti, nekaj bi primaknili rejci. Tako bi se lahko zelo elegantno in v skladu s pravilniki in zakoni znebili odpadkov, ki roko na srce zaradi precej zapletenega sistema razvrščanja klavniških odpadkov in ravnanja z njimi vse prepogosto končajo zakopani na gnoj ali v gozdu. Kar pa ni le higienska težava, saj omogoča širjenje različnih bolezni, ampak so zakopani klavniški odpadki tudi eden od pomembnih razlogov za konflikte divjih zveri in ljudi. Zato tudi na Zavodu za gozdove podpirajo idejo, da se sistem zbiranja klavniških odpadkov uvede povsod, saj bi skrbnejše ravnanje z njimi zagotovo pripomoglo k manjšemu številu medvedov v okolici naselij.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Kam s klavniškimi odpadki

29.07.2015

Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?

Vsako leto gre v Sloveniji v zakol približno 100 tisoč jagnjet, pri katerih nastane vsega dve toni odpadkov prve in druge kategorije, kar pomeni slabih 500 evrov stroškov

Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da trave okoli hiše ali počitniškega bivališča ne kosijo s kosilnicami, ampak zanjo poskrbi nekaj ovac ali koz. In ko se namnožijo, je treba čredo – čeprav majhno – razredčiti. Potem ko je poslušalka iz okolice Trebnjega to naredila, se je pojavila težava – kam s klavniškimi odpadki?

Ugotovila je, da dežurni higienik zanje ni odgovoren, v tamkajšnji komunali so ji predlagali, naj jih zakoplje. Po dodatnih preverjanjih je ugotovila, da ji ne preostane drugega, kot da jih odpelje v Koto v Ljubljano. Če bi živela denimo na Vipavskem, ne bi bilo težav, saj tam lokalna skupnost poskrbi za odvoz in uničenje teh odpadkov.

Po prvih preverjanjih, kako je treba ravnati z odpadki pri zakolu živali na domu, smo ugotovili dvoje: kjer imajo dolgoletno tradicijo reje drobnice, lokalne skupnosti poskrbijo za zbiranje in predajo odpadkov koncesionarju, ki poskrbi za varno uničenje, po večjem delu Slovenije pa so rejci prepuščeni sami sebi in svoji vesti.

Mag. Ivan Ambrožič je na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odgovoren za ravnanje s klavniškimi odpadki. Kot pojasnjuje, je po pravilniku o zakolu za lastno uporabo lastnik živali pred zakolom dolžan poskrbeti za dve stvari: da humano ubije žival in da preden to naredi, ve, kam bo odložil klavniške odpadke.

Podobno kot na Dolenjskem tudi na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem območju, čeprav je rejcev drobnice precej, nimajo organiziranega zbiranja klavniških odpadkov. Edino območje, kjer imajo zgledno urejen sistem zbiranja klavniških odpadkov, je Štajerska.

V koncesijski pogodbi za ravnanje s klavniškimi odpadki so določene tudi najvišje odkupne cene zanje: za kilogram klavniških odpadkov morajo uporabniki odšteti vsega 19 centov za kilogram.

Vsako leto gre v Sloveniji v zakol približno 100 tisoč jagnjet, pri katerih nastane vsega dve toni odpadkov prve in druge kategorije, kar pomeni slabih 500 evrov stroškov.

Ena od možnosti za dolgoročno ureditev vprašanja teh odpadkov, prijazna tudi malim rejcem, bi bila ta, da bi bolje uporabili razvejano mrežo nacionalne veterinarsko-higienske službe. Ta mora tako ali tako skrbeti za odvoz kadavrov živali, njihovo dejavnost pa bi lahko delno financirale tudi lokalne skupnosti, nekaj bi primaknili rejci. Tako bi se lahko zelo elegantno in v skladu s pravilniki in zakoni znebili odpadkov, ki roko na srce zaradi precej zapletenega sistema razvrščanja klavniških odpadkov in ravnanja z njimi vse prepogosto končajo zakopani na gnoj ali v gozdu. Kar pa ni le higienska težava, saj omogoča širjenje različnih bolezni, ampak so zakopani klavniški odpadki tudi eden od pomembnih razlogov za konflikte divjih zveri in ljudi. Zato tudi na Zavodu za gozdove podpirajo idejo, da se sistem zbiranja klavniških odpadkov uvede povsod, saj bi skrbnejše ravnanje z njimi zagotovo pripomoglo k manjšemu številu medvedov v okolici naselij.


15.05.2013

Bi malo prisluškovali?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.05.2013

Vaše tveganje za nastanek raka je za 23% večje od povprečja. - Kaj bi naredili s tem podatkom, če bi ga prebrali na analizi vašega DNK?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.05.2013

Prekarnost ali razblinjene iluzije o pravicah delavcev

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


24.04.2013

Sreča vas lahko drago stane!

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


17.04.2013

Kaj prinaša reforma trga dela?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.04.2013

Kmetijstvo v Podravju po poplavah?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.04.2013

S kolesom od Brezovice do Loga za 6 milijonov evrov?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.03.2013

Skrajne skupine, ki širijo nestrpnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.03.2013

Osebni stečaj? Samo za tiste, ki še nekaj imajo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.03.2013

Nova uredba o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.03.2013

Ljudje vedno najdejo pot. Medtem ko se Evropa predvsem ukvarja s krizo, številni migranti v njej še zmeraj vidijo obljubljeno deželo, saj bežijo pred vojno, lakoto, posilstvi...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.02.2013

Izbrisi z zavoda

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.02.2013

Kaj na očitke da policisti premalo kaznujejo pravijo v sindikatu?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.02.2013

Mesni meni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.02.2013

Privatizacija vode

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


30.01.2013

Zavajanje in pogojevanje reklamacije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.01.2013

Rejništvo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.01.2013

Subvencije za šolsko prehrano - Barbara Starič Strajnar

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.01.2013

Preizkus alkoholiziranosti (v tovarni Livar )

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.01.2013

Kakšni so bili obliži v letu 2012?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 19 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov