Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Ne)upravičeno zaračunavanje administrativnih stroškov mobilnih operaterjev

02.09.2015

Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.

Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.

“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
 Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije

Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.

“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije

Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.

Administrativni stroški zakonsko niso regulirani

In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.

“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
 Marko Pohar, AKOS

Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.

Rešitev: večja transparentnost

Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.

Zahtevajte dobropis!

V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.

Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

(Ne)upravičeno zaračunavanje administrativnih stroškov mobilnih operaterjev

02.09.2015

Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.

Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.

“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
 Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije

Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.

“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije

Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.

Administrativni stroški zakonsko niso regulirani

In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.

“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
 Marko Pohar, AKOS

Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.

Rešitev: večja transparentnost

Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.

Zahtevajte dobropis!

V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.

Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.


13.05.2015

Soline

Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?


06.05.2015

Je občina Grosuplje gradila pošteno?

Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


29.04.2015

Turizem v gorah

Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.


22.04.2015

Plaz grozi Gradišču

Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.


15.04.2015

Spomenik Marca Pola v Ljubljani

Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?


08.04.2015

Sklad kmetijskih zemljišč in menjava vinjete

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?


01.04.2015

Slaba oskrba

Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.


25.03.2015

Uničeni spomeniki kot posel

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


11.03.2015

ISDN

Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?


04.03.2015

Uvedba socialnih računov?

Znova opozarjamo na etično sporno početje bank


25.02.2015

Goljufiva posojila zasebnih posojilnic

Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.


18.02.2015

Fracking v Petišovcih

Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.


11.02.2015

Coworking v težavah

Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?


04.02.2015

Vetrne elektrarne

Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.


28.01.2015

Stroški ogrevanja in sumljivi delodajalci

O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.


21.01.2015

Nepravilnosti v Klubu zdravljenih alkoholikov Tolmin

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


14.01.2015

Nepravilnosti v ptujskem upokojenskem domu

Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?


07.01.2015

Spet gradnja na poplavnem območju

Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov