Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Jana Vidic ugotavlja, kakšen epilog so doživeli tisti, ki so se pred nasiljem zatekli v varno hišo.
Preverjamo, kaj se dogaja v invalidskem podjetju Želva. Ena od invalidk je bila v Želvi kar 9 let na rehabilitaciji. V tem času ni pridobila niti leta delovne dobe. Ima pa zato vodstvo podjetja veliko razlogov za skrivanje. Poslovne nepravilnosti, prirejanje ocen invalidov, bianko odpovedi, kadrovske čistke, večkrat preplačane investicije ... Zemljišče, ki je po oceni GURS-a vredno približno 400€, je invalidsko podjetje Želva od svojega nadzornika kupilo za 80.000€. Kaj še se skriva pod trdnim oklepom Želve?
Svetovalni servis o energetskih izkaznicah. Simona Habič z gostoma Marjano Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK ter Dejanom Papežom, direktorjemZbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
Krajanom Kostanjevice na Krasu je zaradi strelišča, ki si ga je Strelsko društvo “Zdenko Žnidarčič” iz Šempetra pri Gorici pred štirimi leti uredilo v nekdanjem vojaškem vadbenem centru na robu vasi, dokončno prekipelo.
V restavracijah Marche ob slovenskih avtocestah danes stranišča čistijo bolgarski delavci. Do septembra so se za prispevke uporabnikom tam zahvaljevali invalidi. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali zgodbo invalida, ki je na stranišču na avtocestnem počivališču za podjetje Medvedek moral delati tudi do 16 ur. Na “rehabilitacijo” ga je sprejel Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, direktor podjetja Sandi Grubelič mlajši pa vse obtožbe glede izkoriščanja invalidov vali na naročnika.
Gradnja 5 kilometrske kolesarske steze od Brezovice do Vrhnike bo stala 4 milijone evrov. Pričakovali bi, da bo kolesarska steza ustrezala evropskim standardom, a so člani Slovenske kolesarske mreže med ogledom gradbišča ugotovili,da bodoča kolesarska steza niti slučajno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam.
Pred dvema tednoma smo objavili zgodbo podjetnika Branka Vodiška, ki je posle s hlodovino in lesom sklepal z mnogimi fizičnimi in pravnimi osebami in celo z eno od slovenskih občin. Kljub drugačnim dogovorom, je pogosto v gozdovih naredil golosek, lastnikom pa za to plačal zelo malo ali še raje nič. Po objavljenem prispevku so se v naše uredništvo vsuli klici poslušalcev iz vse Slovenije, ki imajo z Vodiškom prav tako slabe izkušnje.
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v tem hipu pod pragom revščine pri nas živi vsaj 55.000 otrok in mladostnikov. Pri projektu Botrstvo pa opozarjajo, da je treba problem urediti sistemsko in čim prej. Nekaj predlogov sistemskih rešitev, ki bi lahko zelo hitro in znatno olajšale stiske družin s socialnega dna, predstavlja Nina Zidar Klemenčič, nosilka projekta Brezplačna pravna pomoč.
Tokrat delimo zgodbo sodobnega “podjetnika”, ki je v Loški dolini ogoljufal kar nekaj kmetov in tudi občino. S svojim gozdarskim podjetjem, prijavljenim v odmaknjeni vasi na območju Velikih Lašč, je podiral in odvažal les, plačal pa nič.
Preverjamo hrup pri delu stečajne upraviteljice, ki je del nepremičnin propadlega celjskega gostinca oddala v najem in se soočila z zahtevo, da stare dolgove poravna nova najemnica. Gre za spoštovanje stečajne zakonodaje ali namerno izsiljevanje?
Sistemi drugih držav prepoznajo precej manj nadarjenih učencev. Smo res tako izredni, ali pa v strahu, da ne bi koga izpustili, skušamo zajeti preveliko populacijo in potem pogosto premalo učinkovito delamo s tistimi, ki imajo zares izredne talente? Zakaj kljub temu nekateri nadarjeni še vedno izpadejo? Je prepoznavanje nadarjenosti odvisno tudi od socialnih razmer, v katerih otrok odrašča? Zakaj se nadarjeni učenci pogosto dolgočasijo pri pouku? Lahko gre delo z nadarjenimi z roko v roki z delom z učenci z učnimi težavami?
Sprašujemo, kakšna so merila in kriteriji, predvsem pa, kateri dokumenti so potrebni, da se postopek vrednotenja in priznavanja uspešno konča.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozarjamo na slabosti kurjave z mokrim lesom - ne gre namreč zgolj za onesnaževanje okolja, ampak tudi za resno zdravstveno grožnjo.
Pri servisnih storitvah moramo biti potrošniki zelo previdni, saj nam serviserji kaj hitro zaračunajo dela ali zamenjajo del, za katerega se nismo dogovorili. In če se to zgodi in računa ne želite poravnati, lahko serviser zadrži popravljeno stvar.
Vsako leto konec septembra Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavipravilnik o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Letos so pritiski lokalnih skupnosti, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev, precej močni, a se za zdaj usklajeno in predvideno število ne razlikuje kaj dosti od številk prejšnja leta. Govorili bomo o težavah, s katerimi se soočajo prebivalci, ki sobivajo z medvedi in volkovi, ter utemeljitve pristojnih služb in zavodov, ki skrbijo po eni strani za ohranjanje velikih zveri v Sloveniji, po drugi strani pa v imenu varnega sobivanja uravnavajo njihovo populacijo v naravi.
V oddaji "Kje pa vas čevelj žuli?" se sprašujemo, zakaj so moški, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi še vedno absolutno izključeni iz sistema krvodajalstva, kljub dobro razviti tehnologiji za odkrivanje spolno prenosljivih bolezni, predvsem virusa HIV. Je ukrep diskriminatoren ali nujen za zaščito prejemnikov krvi?
Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Pri tem bo kar 100 milijonov oziroma 85 odstotkov naložbe prispevala Evropska unija. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov, del tovora se bo preusmeril s cest na železnice. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem železniškem omrežju glavnih in regionalnih prog bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in – če preidemo k bistvu problema – približno 250 baznih postaj. Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.
V Vrtojbi na Goriškem samevata in propadata večji, malodane dokončani stavbi. V eni naj bi zaživel dom upokojencev, v drugi so predvidena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. A obe ostajata prazni, ujeti v goščo podivjane trave, grmičevja, alergene ambrozije in nesoglasij med partnerjema – občino in zasebnim podjetjem, ki sta skupaj zastavila graditev Socialnega centra Vrtojba. Z velikim bančnim posojilom so stavbi sicer zgradili, a se projekt zaradi številnih težav in nesoglasij že štiri leta ne premakne z mrtve točke. Zakaj, preverja Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov
