Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov
