Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi skrivajo male pasti imenovane administrativni stroški. Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
Neomejeni, ultimativni, neskončni. To so le nekateri izmed pridevnikov, s katerimi ponudniki mobilne telefonije kupce kličejo k paketni vezavi oziroma uporabi njihovih storitev. A kaj, ko se v pogodbah, ki kličejo k domnevno najcenejši vezavi, skrivajo male pasti, imenovane administrativni stroški! Ali zares vemo, kaj plačujemo pri uporabi mobilnih storitev? Kateri stroški so upravičeno zaračunani, kateri prenapihnjeni in kateri so popolnoma neupravičeni? Seznam administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo operaterji pred podpisom pogodbe, med pogodbenim razmerjem ali ob morebitni spremembi ter po koncu naročniškega obdobja, je vse daljši, presenečeni uporabniki storitev pa se na Zvezo potrošnikov Slovenije obračajo z vse več vprašanji.
“Največkrat gre za vprašanje, ali ima operater pravico zaračunavati menjavo paketa znotraj operaterja. Telekom in Simobil to obračunavata celo, ko se odločimo za dražji paket.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Najpogosteje glede visoke cene prehoda med paketi mobilne telefonije znotraj posameznega operaterja. Ena izmed razlag, zakaj mobilni operaterji postavljajo tako visok strošek zamenjave paketa, pa čeprav na meji logičnega razuma, je, da s tem želijo privezati stare uporabnike k relativno dragim paketom oziroma jih ne želijo spustiti h konkurenci.
“V zakonu o komunikacijah je člen, ki pravi, da operaterji ne smejo oteževati prehoda med operaterji. 20 evrov predstavlja znatno oviro.”
– Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
Za odgovor smo prosili tudi inšpektorat za delo.
In kaj nam operaterji v okviru administrativnih stroškov še zaračunavajo poleg stroškov spremembe paketa? Priključno takso, prekinitev naročniškega razmerja, zamenjavo kartice SIM, spremembo klicne številke, strošek razčlenitve ali prepisa računa ter prenos številke k drugemu operaterju. Vsaj zadnji strošek pa regulira AKOS (Agencija za pošto in elektronske komunikacije republike Slovenije) z maksimalno ceno 5 €.
“To je eden redkih stroškov, ki jih agencija lahko regulira.”
– Marko Pohar, AKOS
Skrivnostnost administrativnih stroškov oziroma nejasnost cenikov mobilnih operaterjev na področju zaračunavanja administrativnih stroškov je tisto, čemur v Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno namenjajo največjo pozornost, zato so začeli na spletni strani zbirati tudi podpise podpore.
Tudi administrativni stroški so seveda lahko upravičeno zaračunani, če se le pojavljajo v cenikih. A problem je, da jih mobilni operaterji trenutno – morda tudi nalašč – skrivajo. Dodamo lahko še, da smo vse večje in nekaj manjših mobilnih operaterjev pozvali, naj se opredelijo do zaračunavanja stroškov administrativnih storitev: pri AMIS in T2 ne zaračunavajo stroška spremembe naročniškega paketa, pri T2 niti priključnine ne, pri Telemachu pa omogočijo brezplačen prenos naročniškega razmerja. Odgovora Tušmobila nismo dobili, pa tudi pri sekciji operaterjev elektronskih komunikacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije se o tem niso želeli izreči.
V obdobju, ko smo vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, ko imamo na njih tudi bančne storitve in ko moramo biti tudi zaradi dela dostopni povsod, je popolnoma razumljivo, da želimo imeti brezhibne storitve. A v nekaterih primerih mobilni operaterji ne zmorejo zagotavljati niti osnov, to je navadnega klicanja ali pošiljanja in prejemanja SMS-ov. V idealnih primerih bo sicer operater ponudil testno obdobje, v okviru katerega bodo storitve brezplačne, da boste lahko preverili, ali na vaši lokaciji zares delujejo. Sicer pa so operaterji, vključeni v sekcijo operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije, sprejeli samoregulacijski kodeks o minimalnih nadomestilih ob slabem delovanju oziroma nedelovanju storitev. In to nadomestilo kot nezadovoljen potrošnik, ki mu storitve ne delujejo, vsekakor lahko zahtevate.
Če boste tudi sicer imeli z mobilnimi operaterji težave, predvsem pri elektronski komunikaciji z njimi, po priporočilu Zveze potrošnikov Slovenije, v kopijo dodajte naslov AKOS-a, ne pozabite pa tudi, da morate pritožbo pri AKOSu vložiti v 15-ih dneh po tistem, ko je prišel negativen odgovor na vašo reklamacijo pri operaterju.
Kako nemočen je posameznik proti sistemu, če se ta odloči, da bo teptal njegove pravice, dobro ve Breda Vrhunec. Kot pravi sama, gre za zgodbo Davida proti Goljatu. Vzrok je v hrupu s ceste in železnice ob njeni hiši, zaradi katerega njena družina dobesedno ne more spati. Lani, ko je Slovenija med drugim prejela opomin zaradi neupoštevanja evropske direktive na področju hrupa, je Breda Vrhunec postala članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji. Z njo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
Okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter instrumentalistka, književnica, slikarka, aranžerka glasbe in članica Mense Nina Pečar tokrat komentirata izbor oddaj, v katerih se zrcali naš odnos do okolja.
Povzetke komentirata okoljevarstvenica in direktorica Umanotere Gaja Brecelj ter umetnica in ena od najinteligentnejših ljudi v Sloveniji, članica Mense, Nina Pečar.
Odnos do kulture na primeru prirodoslovnega muzeja in platforme Inde s komentarjem Gaje Brecelj.
Inšpekcijske službe so se že med letošnjo turistično sezono sistematično lotile tistih, ki zlorabljajo sistem in na črno oglašujejo in oddajajo nepremičnine
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski je ob nastopu svoje funkcije povedala, da bo angažirana zagovornica kakovostnega javnega servisa, ne pa fikus v dnevni sobi nacionalke. Kaj žuli gledalce, poslušalce in uporabnike naših spletnih strani?
Medtem ko v dolini Soče umrljivost zaradi azbesta še zmeraj raste, v Anhovem zdaj sosežigajo odpadke, kot so gume, plastika, odpadna olja, topila. Zakaj se prebivalci kljub zagotovilom, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, bojijo izpustov, ki nastajajo pri sosežiganju odpadkov v cementarni Salonit Anhovo?
Kar 70 odstotkov samozaposlenih plačuje prispevke od najnižje zavarovalne osnove. Ta je določena na podlagi fiktivnega dohodka. Problem nastane, ko zaslužijo še manj od te osnove. Bi morali upoštevati dejanske dohodke?
Zaradi grožnje z večmilijonsko tožbo Evropske komisije proti Sloveniji bo ministrstvo za okolje in prostor z desetletno zamudo ta teden v naglici dalo v javno obravnavo operativni program varstva pred hrupom. Gre za program, ki ne bo imel nobenih učinkov, saj bo sprejet za nazaj na podlagi starih strateških kart hrupa. Zavlačevanje pri pripravi operativnega programa ni spravilo v nevarnost samo države, ta bo zato morala plačevati visoke kazni, temveč bo vplivalo tudi na zdravje ljudi. Kako ministrstvo odpravlja eno izmed 31-ih slovenskih kršitev evropske zakonodaje na področju okolja?
V Sloveniji je več kot 90 tisoč samostojnih podjetnikov. Med njimi so tudi prodajalke v kioskih in trafikah, ki jih boste slišali v današnji oddaji. Za mizerno plačilo delajo po 300 ur na mesec, dopusta in bolniške odsotnosti ne poznajo. Druge izbire, kot je odprtje s.p.-ja, niso imeli. Podobno doživljajo tudi številni visoko izobraženi samostojni podjetniki, kot so lektorice in lektorji.
Sedem dreves, ki jih bo mestna občina ob prenovi tržnice podrla, bo zamenjalo 14 novih, civilna iniciativa pa pogreša dialog
Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?
Elektrarne na reki Muri že desetletja burijo duhove pri prebivalcih Pomurja, ki si jih v glavnem ne želijo, ostro pa jim nasprotujejo okoljevarstveniki. Čeprav je v Avstriji na Muri več kot 30 hidroelektrarn, je Mura pri nas še edina večja neokrnjena reka, območje ob njej pa je zaščiteno z različnimi okoljevarstvenimi režimi. Okoljsko poročilo za trenutno aktualno hidroelektrarno Hrastje-Mota je negativno, toda Mura je vključena v Akcijski načrt za obnovljive vire energije, kar bi lahko predstavljalo osnovo za presojo prevlade drugih javnih interesov nad javnim interesom varovanja okolja. Kakšne načrte ima investitor in zakaj jim večina prebivalcev Pomurja in okoljevarstveniki ostro nasprotujejo?
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Nov val podražitev bančnih storitev pri nekaterih pričakujemo že čez nekaj dni, pri drugih čez dober mesec. Skoraj vse bodo podražile svoje osnovne storitve, nekatere pa uvajajo tudi povsem nova nadomestila. Za vsak nakup z BA Maestro kartico ali plačilno kartico v tujini, kjer Evro ni uradno plačilno sredstvo, recimo na Hrvaškem, bomo banki morali plačati še dodatnega 1,5 odstotka od vrednosti nakupa v trgovini ali dviga gotovine na bankomatu. Kakšne podražitve nas čakajo to jesen in kako izbrati najbolj ugodno banko, je predstavila Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kolektivna tožba je pravni institut, ki omogoča zaščito pravic v primerih, ko je za praviloma manjše vrednosti oškodovano večje število potrošnikov. Predlog zakona po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča krepi nadzor nad monopolisti in varuje potrošnike. Ti sicer države ali po tem zakonu ne bodo mogli tožiti, prav tako naj zakon ne bi veljal za nazaj. Kaj to pomeni denimo za kreditojemalce v švicarskih frankih, ki so vložili že okoli 100 tožb, ali pa za lastnike vozil, v katera je Volkswagen vgradil sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov?
Ker potrebuje odrasel medved kar deset kilogramov hrane na dan in ker je letošnji obrod slab, ni izključeno, da bo primerov, kot je bil nedavni z medvedko pod Šmarno goro, letos več. Čeprav medveda, razen ene občanke, ni videl nihče drug, zabeležili niso nobene škode na njivah pod Rašico ali drugih materialnih dokazov se je medijskih objav nabralo za en majhen fascikel, družabna omrežja so pregorevala.
Gospodarska rast že dolgo ni bila tako visoka in registrirana brezposelnost pada, a je med iskalci zaposlitve veliko visoko izobraženih
Čez dva tedna bo morala prostore nekdanje tovarne Inde v Kopru zapustiti Ustvarjalna platforma Inde, ki je v treh letih delovanja iz ruševin ustvarila prostor alternativne kulture. Prizorišče je gostilo koncerte, okrogle mize in solidarnostne akcije, namenjene predvsem mladim, ter tako zagotavljalo vsebine, ki jih v komercialnih ustanovah ni bilo mogoče dobiti. Zdaj mora skoraj stočlanska skupnost aktivistov zaradi prodaje prostorov te zapustiti. Na obali je tako ugasnil še zadnji avtonomno delujoč prostor, koprska občina pa za delovanje skupnosti nima posluha. Kam se bodo odpravili mladi?
»Priti iz Kopra do Ljubljane z vlakom je vedno velika avantura« – so bile besede enega od čakajočih na železniški postaji v našem največjem obalnem mestu. Že nekaj časa namreč od Kopra do Divače proti Ljubljani vlakov ni oziroma so redki, sicer pa so za potnike organizirani nadomestni avtobusni prevozi, kar zna biti še posebej nepraktično za tiste, ki hočejo na pot s kolesom. Prvi nadomestni avtobusni prevozi namesto vlakov so bili organizirani že leta 2014, ko je tudi železniško infrastrukturo uničil žled. A tudi po več kot treh letih ostajajo avtobusi od Obale do Ljubljane in nazaj z vozovnico za vlak. Zakaj in katere so še tiste proge, ki bi jih radi prevozili z vlakom, pa vas po teh pelje avtobus, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Neveljaven email naslov
