Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Po dobljeni tožbi še na slabšem

18.10.2017

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?

V vsakoletnih poplavah odrezana od sveta

Poslušalka iz Kaplje vasi v občini Prebold se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že tri desetletja spopada s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala.  

Boža Verdev je leta 1984 kupila hišo v Kaplji vasi, ki leži na idilični lokaciji 200 metrov stran od reke Bolska. Leto zatem je država naredila poseg v prostor, po katerem je reka vsako leto začela poplavljati. Poplave hišo po dvakrat na leto odrežejo od sveta. Zato se je odločila za tožbo proti državi, ki jo je po dolgotrajnem postopku dobila. Okoljsko ministrstvo je nato izpodbijalo sanacijski načrt, kar je trajalo še naslednjih 11 let. Ministrstvo 110.000 evrov ni nakazalo oškodovanki, ki je denar iztožila, ampak sodišču.

“Če bi bil meni nakazan denar, gospodu zagotovo ne bi plačala nič, če za to ne bi priložil računa.”

Izbrani izvajalec se ni držal niti okleščenega načrta, v katerega je na koncu privolilo ministrstvo, in kot pravi Boža Verdev, se je stanje po sanaciji še poslabšalo, zdaj ji poplavlja še vrt. “On je naredil eno črpalko, po načrtu bi morale biti tri. In tudi za to črpalko nikoli nisem dobila ne računa ne garancijskega lista. Rekel mi je, da bi prej imela tri črpalke – fičke, zdaj imam pa eno črpalko – mercedesa. Koliko stane ta mercedes, pa mi ni znal povedati. Za toliko denarja verjetno morata biti  razpis in nadzor. Ni bilo ne razpisa ne nadzora.”

Projektant Tomaž Oberžan pravi, da so računi potekali na relaciji sodišče–izvajalec. Pri vsaki graditvi naj bi se zgodile določene spremembe, ki se nanašajo na nova dejstva in okoliščine. Pravi, da zadnji načrt ni omogočal dostopa do objekta med visoko poplavno vodo, kar je predvideval prvi, ki ga je izpodbijalo ministrstvo. “Črtane so bile postavke, ki so objekt ščitile pred visokimi razlitimi vodami Bolske, in v celoti je bila črtana postavka nove dovozne ceste. Manjkal je novelirani načrt, sama rešitev pa je objektu zagotavljala rešitev samo pred visokimi podzemnimi vodami.” To pomeni, da je, kot pravi Oberžan, država 110.000 evrov plačala le za zaščito kleti. Kot trdi naša sogovornica, je bila klet samo letos poplavljena že dvakrat.

Po več kot dveh desetletjih in pol sodnih bitk in zmagi nad ministrstvom, je danes Boža Verdev tako samo še na slabšem. “Stara sem bila 35 let, ko sem se začela tožiti, danes sem čez 60.”

Zdaj bi ji preostala le še tožba proti izvajalcu, za kar pa nima več moči in energije. Vse to je imelo tudi vpliv na njeno zdravje. Občina nima čolna, s katerim bi lahko prišla do nje, če bi imela v primeru poplav zdravstvene težave. 

“‘Mali človek’ se 25 let tožari in ko dobi tožbo, je še na slabšem. Ker je še vedno ‘mali človek’ in ima manj denarja kot država. Država je plačala 135.000 evrov za nekaj, kar je brezpredmetno in ni rešilo ničesar. In kam naj se še obrnem? Samo slabše je.”

Avtorja: Katja Stojnić in Goraz Rečnik


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Po dobljeni tožbi še na slabšem

18.10.2017

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?

V vsakoletnih poplavah odrezana od sveta

Poslušalka iz Kaplje vasi v občini Prebold se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že tri desetletja spopada s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala.  

Boža Verdev je leta 1984 kupila hišo v Kaplji vasi, ki leži na idilični lokaciji 200 metrov stran od reke Bolska. Leto zatem je država naredila poseg v prostor, po katerem je reka vsako leto začela poplavljati. Poplave hišo po dvakrat na leto odrežejo od sveta. Zato se je odločila za tožbo proti državi, ki jo je po dolgotrajnem postopku dobila. Okoljsko ministrstvo je nato izpodbijalo sanacijski načrt, kar je trajalo še naslednjih 11 let. Ministrstvo 110.000 evrov ni nakazalo oškodovanki, ki je denar iztožila, ampak sodišču.

“Če bi bil meni nakazan denar, gospodu zagotovo ne bi plačala nič, če za to ne bi priložil računa.”

Izbrani izvajalec se ni držal niti okleščenega načrta, v katerega je na koncu privolilo ministrstvo, in kot pravi Boža Verdev, se je stanje po sanaciji še poslabšalo, zdaj ji poplavlja še vrt. “On je naredil eno črpalko, po načrtu bi morale biti tri. In tudi za to črpalko nikoli nisem dobila ne računa ne garancijskega lista. Rekel mi je, da bi prej imela tri črpalke – fičke, zdaj imam pa eno črpalko – mercedesa. Koliko stane ta mercedes, pa mi ni znal povedati. Za toliko denarja verjetno morata biti  razpis in nadzor. Ni bilo ne razpisa ne nadzora.”

Projektant Tomaž Oberžan pravi, da so računi potekali na relaciji sodišče–izvajalec. Pri vsaki graditvi naj bi se zgodile določene spremembe, ki se nanašajo na nova dejstva in okoliščine. Pravi, da zadnji načrt ni omogočal dostopa do objekta med visoko poplavno vodo, kar je predvideval prvi, ki ga je izpodbijalo ministrstvo. “Črtane so bile postavke, ki so objekt ščitile pred visokimi razlitimi vodami Bolske, in v celoti je bila črtana postavka nove dovozne ceste. Manjkal je novelirani načrt, sama rešitev pa je objektu zagotavljala rešitev samo pred visokimi podzemnimi vodami.” To pomeni, da je, kot pravi Oberžan, država 110.000 evrov plačala le za zaščito kleti. Kot trdi naša sogovornica, je bila klet samo letos poplavljena že dvakrat.

Po več kot dveh desetletjih in pol sodnih bitk in zmagi nad ministrstvom, je danes Boža Verdev tako samo še na slabšem. “Stara sem bila 35 let, ko sem se začela tožiti, danes sem čez 60.”

Zdaj bi ji preostala le še tožba proti izvajalcu, za kar pa nima več moči in energije. Vse to je imelo tudi vpliv na njeno zdravje. Občina nima čolna, s katerim bi lahko prišla do nje, če bi imela v primeru poplav zdravstvene težave. 

“‘Mali človek’ se 25 let tožari in ko dobi tožbo, je še na slabšem. Ker je še vedno ‘mali človek’ in ima manj denarja kot država. Država je plačala 135.000 evrov za nekaj, kar je brezpredmetno in ni rešilo ničesar. In kam naj se še obrnem? Samo slabše je.”

Avtorja: Katja Stojnić in Goraz Rečnik


02.09.2020

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo


19.08.2020

Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo


05.08.2020

Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.


29.07.2020

Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.


22.07.2020

Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  


15.07.2020

Krojenje medijev po slovensko

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.


08.07.2020

Otoki upanja - Boštjan Videmšek o pionirjih boja s podnebno krizo

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.


01.07.2020

Digitalni begunci

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo


24.06.2020

Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.


17.06.2020

Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.


10.06.2020

Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.


03.06.2020

Epidemija je pokazala, da je uvedba dolgotrajne oskrbe nujna

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.


27.05.2020

Delo na daljavo bo postalo nova normalnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.05.2020

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?


29.04.2020

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.


11.03.2020

Okolje ne pozablja: Evidence ni

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.


04.03.2020

Okolje ne pozablja: Anhovo

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.


26.02.2020

Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.


19.02.2020

Dušan Plut in njegovo doživljanje afere s PCB v osemdesetih

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.02.2020

Okolje ne pozablja: PCB v Beli krajini

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.  


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov