Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Po dobljeni tožbi še na slabšem

18.10.2017

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?

V vsakoletnih poplavah odrezana od sveta

Poslušalka iz Kaplje vasi v občini Prebold se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že tri desetletja spopada s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala.  

Boža Verdev je leta 1984 kupila hišo v Kaplji vasi, ki leži na idilični lokaciji 200 metrov stran od reke Bolska. Leto zatem je država naredila poseg v prostor, po katerem je reka vsako leto začela poplavljati. Poplave hišo po dvakrat na leto odrežejo od sveta. Zato se je odločila za tožbo proti državi, ki jo je po dolgotrajnem postopku dobila. Okoljsko ministrstvo je nato izpodbijalo sanacijski načrt, kar je trajalo še naslednjih 11 let. Ministrstvo 110.000 evrov ni nakazalo oškodovanki, ki je denar iztožila, ampak sodišču.

“Če bi bil meni nakazan denar, gospodu zagotovo ne bi plačala nič, če za to ne bi priložil računa.”

Izbrani izvajalec se ni držal niti okleščenega načrta, v katerega je na koncu privolilo ministrstvo, in kot pravi Boža Verdev, se je stanje po sanaciji še poslabšalo, zdaj ji poplavlja še vrt. “On je naredil eno črpalko, po načrtu bi morale biti tri. In tudi za to črpalko nikoli nisem dobila ne računa ne garancijskega lista. Rekel mi je, da bi prej imela tri črpalke – fičke, zdaj imam pa eno črpalko – mercedesa. Koliko stane ta mercedes, pa mi ni znal povedati. Za toliko denarja verjetno morata biti  razpis in nadzor. Ni bilo ne razpisa ne nadzora.”

Projektant Tomaž Oberžan pravi, da so računi potekali na relaciji sodišče–izvajalec. Pri vsaki graditvi naj bi se zgodile določene spremembe, ki se nanašajo na nova dejstva in okoliščine. Pravi, da zadnji načrt ni omogočal dostopa do objekta med visoko poplavno vodo, kar je predvideval prvi, ki ga je izpodbijalo ministrstvo. “Črtane so bile postavke, ki so objekt ščitile pred visokimi razlitimi vodami Bolske, in v celoti je bila črtana postavka nove dovozne ceste. Manjkal je novelirani načrt, sama rešitev pa je objektu zagotavljala rešitev samo pred visokimi podzemnimi vodami.” To pomeni, da je, kot pravi Oberžan, država 110.000 evrov plačala le za zaščito kleti. Kot trdi naša sogovornica, je bila klet samo letos poplavljena že dvakrat.

Po več kot dveh desetletjih in pol sodnih bitk in zmagi nad ministrstvom, je danes Boža Verdev tako samo še na slabšem. “Stara sem bila 35 let, ko sem se začela tožiti, danes sem čez 60.”

Zdaj bi ji preostala le še tožba proti izvajalcu, za kar pa nima več moči in energije. Vse to je imelo tudi vpliv na njeno zdravje. Občina nima čolna, s katerim bi lahko prišla do nje, če bi imela v primeru poplav zdravstvene težave. 

“‘Mali človek’ se 25 let tožari in ko dobi tožbo, je še na slabšem. Ker je še vedno ‘mali človek’ in ima manj denarja kot država. Država je plačala 135.000 evrov za nekaj, kar je brezpredmetno in ni rešilo ničesar. In kam naj se še obrnem? Samo slabše je.”

Avtorja: Katja Stojnić in Goraz Rečnik


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Po dobljeni tožbi še na slabšem

18.10.2017

Poslušalka se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že več kot tri desetletja sooča s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala. Kam je odtekel ta denar?

V vsakoletnih poplavah odrezana od sveta

Poslušalka iz Kaplje vasi v občini Prebold se zaradi nestrokovno opravljenih melioracijskih del že tri desetletja spopada s poplavami reke Bolske, ki njeno hišo odrežejo od sveta. Po letih tožarjenj z okoljskim ministrstvom je sodbo končno dobila, država je plačala več kot 100.000 evrov za sanacijo, ki pa je stanje le še poslabšala.  

Boža Verdev je leta 1984 kupila hišo v Kaplji vasi, ki leži na idilični lokaciji 200 metrov stran od reke Bolska. Leto zatem je država naredila poseg v prostor, po katerem je reka vsako leto začela poplavljati. Poplave hišo po dvakrat na leto odrežejo od sveta. Zato se je odločila za tožbo proti državi, ki jo je po dolgotrajnem postopku dobila. Okoljsko ministrstvo je nato izpodbijalo sanacijski načrt, kar je trajalo še naslednjih 11 let. Ministrstvo 110.000 evrov ni nakazalo oškodovanki, ki je denar iztožila, ampak sodišču.

“Če bi bil meni nakazan denar, gospodu zagotovo ne bi plačala nič, če za to ne bi priložil računa.”

Izbrani izvajalec se ni držal niti okleščenega načrta, v katerega je na koncu privolilo ministrstvo, in kot pravi Boža Verdev, se je stanje po sanaciji še poslabšalo, zdaj ji poplavlja še vrt. “On je naredil eno črpalko, po načrtu bi morale biti tri. In tudi za to črpalko nikoli nisem dobila ne računa ne garancijskega lista. Rekel mi je, da bi prej imela tri črpalke – fičke, zdaj imam pa eno črpalko – mercedesa. Koliko stane ta mercedes, pa mi ni znal povedati. Za toliko denarja verjetno morata biti  razpis in nadzor. Ni bilo ne razpisa ne nadzora.”

Projektant Tomaž Oberžan pravi, da so računi potekali na relaciji sodišče–izvajalec. Pri vsaki graditvi naj bi se zgodile določene spremembe, ki se nanašajo na nova dejstva in okoliščine. Pravi, da zadnji načrt ni omogočal dostopa do objekta med visoko poplavno vodo, kar je predvideval prvi, ki ga je izpodbijalo ministrstvo. “Črtane so bile postavke, ki so objekt ščitile pred visokimi razlitimi vodami Bolske, in v celoti je bila črtana postavka nove dovozne ceste. Manjkal je novelirani načrt, sama rešitev pa je objektu zagotavljala rešitev samo pred visokimi podzemnimi vodami.” To pomeni, da je, kot pravi Oberžan, država 110.000 evrov plačala le za zaščito kleti. Kot trdi naša sogovornica, je bila klet samo letos poplavljena že dvakrat.

Po več kot dveh desetletjih in pol sodnih bitk in zmagi nad ministrstvom, je danes Boža Verdev tako samo še na slabšem. “Stara sem bila 35 let, ko sem se začela tožiti, danes sem čez 60.”

Zdaj bi ji preostala le še tožba proti izvajalcu, za kar pa nima več moči in energije. Vse to je imelo tudi vpliv na njeno zdravje. Občina nima čolna, s katerim bi lahko prišla do nje, če bi imela v primeru poplav zdravstvene težave. 

“‘Mali človek’ se 25 let tožari in ko dobi tožbo, je še na slabšem. Ker je še vedno ‘mali človek’ in ima manj denarja kot država. Država je plačala 135.000 evrov za nekaj, kar je brezpredmetno in ni rešilo ničesar. In kam naj se še obrnem? Samo slabše je.”

Avtorja: Katja Stojnić in Goraz Rečnik


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


20.01.2016

Osebna asistenca

Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


13.01.2016

Gradbena dovoljenja za rušenje

Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.


07.01.2016

Od odpisa dolgov do izvršb v 2015

Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran


30.12.2015

ŽuljI v letu 2015

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo opozarjali in reševali.


23.12.2015

Medena afera

Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?


16.12.2015

Žulj - Referendum

To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.


09.12.2015

Spletne trgovine - veliki popusti in skrite pasti

Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?


02.12.2015

Delilniki toplote in stroškov

Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.


25.11.2015

Gradnja štiripasovnice na Dolenjski cesti

Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.


18.11.2015

E-recepti

Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?


11.11.2015

Zaprtje centra alternativne kulture na Gorenjskem

V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?


04.11.2015

Cesta v Metliki

Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?


28.10.2015

Prostovoljni humanitarni delavci

Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.


21.10.2015

Odpis dolgov: velika pričakovanja, slabi rezultati

Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?


14.10.2015

Male čistilne naprave zanetile spor

Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.


07.10.2015

Čistilna Logatec

Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.


30.09.2015

Pediatrična oskrba v Selški in Poljanski dolini

Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.


Stran 12 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov