Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?

20.04.2016

Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.

Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?

Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.

Za bolnike z rakom?

Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.

Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.

Ne vitamin, ampak strup

Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.

“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”

Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.

Izkoriščajo stiske ljudi

Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”

V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni!  Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam  Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!

dr. Borut Štrukelj

Pa še o informiranih oljih in tako naprej

Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:

Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).

Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.

Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.

Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v  rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?

20.04.2016

Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.

Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?

Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.

Za bolnike z rakom?

Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.

Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.

Ne vitamin, ampak strup

Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.

“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”

Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.

Izkoriščajo stiske ljudi

Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”

V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni!  Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam  Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!

dr. Borut Štrukelj

Pa še o informiranih oljih in tako naprej

Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:

Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).

Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.

Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.

Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v  rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.


11.09.2019

Otroci dobijo pomoč prepozno

Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.


04.09.2019

Analiza pričevanj ob kampanji #jaztudi

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.08.2019

Plačna vrzel med spoloma

Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.


21.08.2019

Od delitvene ekonomije do platformnega kapitalizma

Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?


07.08.2019

Čakajoč na inšpektorja

Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.


31.07.2019

Letos je bilo na odlagališčih odpadkov več požarov kot celo lansko leto

Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?


24.07.2019

Solata z nevarnim pesticidom

Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.


10.07.2019

Kam po pomoč napotiti bolnega tujega turista?

Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.


03.07.2019

Je kopanje na naravnih kopališčih varno?

Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.


29.05.2019

Za dostojno starost

Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.


22.05.2019

Bodo zastopali interese ljudi ali kapitala?

Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.


15.05.2019

Smo zreli za uzakonitev evtanazije?

Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.


08.05.2019

V Sloveniji samo en uspešen delavski prevzem podjetja

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.


24.04.2019

Ljubezenske prevare na spletu

Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.


17.04.2019

Bomo družinske zdravnike uvažali?

Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.


10.04.2019

Kamniški gorski reševalci težave s prostorom rešujejo sami

Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.


03.04.2019

Preživeli bodo deževniki, vrabci, muhe

V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.


27.03.2019

V ljudeh želim preprečiti strah pred drugačnostjo

Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.


20.03.2019

Industrija porabi polovico slovenske energije

Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.


13.03.2019

Bodo mladi v Krškem še igrali nogomet?

Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.


Stran 3 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov