Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.
Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.
Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.
“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”
Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.
Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”
V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni! Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!
– dr. Borut Štrukelj
Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:
Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).
Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.
Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.
Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Veste, kaj se skriva za imenom vitamin B17?
Na spletu se pojavlja kar nekaj izdelkov, v katerih tržijo tako imenovano čudežno učinkovino v peškah marelic, vitamin B17, ki naj bi – trdijo oglasi – pomagala pri preprečevanju raka in drugih bolezni. A nič od tega za zdaj ni potrjeno, celo nasprotno, vztraja farmacevtska stroka. B17 ni vitamin, temveč snov glikozid. Ta v kislem okolju želodca razpade na strupeno snov HCN, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali v obliki plina za usmrtitve. Se pod pretvezo prehranskega dodatka prodaja strup? Podobnih oglaševalskih trikov, ki kujejo dobiček na plečih bolnikov z najhujšimi kroničnimi boleznimi, je vse več, inšpektorjev, ki bi to zajezili, pa primanjkuje, opozarjajo sogovorniki.
Na spletu kroži kar nekaj ponudb vitamina B17. Prodajalci so nam povedali, da so kapsule z vitaminom B17 “namenjene tistim, ki se srečujejo s kemoterapijo”, in da “uničuje rakave celice”.
Čeprav prodajalci zanikajo, da gre za zdravilo, je trditev, da substanca pomaga pri tumorjih, jasno razvidna. Še bolj jasno smo jo lahko kar nekajkrat slišali v zgodnjevečerni televizijski oddaji Klepet ob kavi, kjer so se o pozitivnih učinkih olja mareličnih pešk, ki naj bi vsebovalo vitamin B17, najprej javno pogovarjali in ga nato v okviru lastne blagovne znamke tudi prodajali. Zaradi spornih trditev sta Uprava za varno hrano in Inšpektorat za zdravje sprožila inšpekcijski postopek.
Gre pri vitaminu B17 za vitamin, če je potencialno nevaren? Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, odkima, češ, vitamini so življenjsko pomembni sekundarni ali primarni metaboliti, ki jih naše telo nujno potrebuje. Medtem ko pa “vitamin B17 to ni, ni v skupini B, to ime je nekdo uvedel, da bi zavajal ljudi”.
“Gre za neenotno sestavino, ki je prisotna v več vrstah rastlinskega sveta – imenujemo jih tudi cianogeni glikozidi. Cepi se s pomočjo encimov, ob čemer sprosti cianovodik, eno najbolj strupenih snovi. V drugi svetovni vojni so to uporabljali kot plin v koncentracijskih taboriščih.”
Ob olju ljudje posegajo tudi po mareličnih peškah. Uprava za varno hrano je pred kratkim s polic odpoklicala živila “Ekološka jedrca mareličnih koščic” zaradi napačnih navodil o priporočenem dnevnem vnosu.
Zgodba z vitaminom B17 je le eden od primerov vse bolj množičnega oglaševanja prehranskih dopolnil in domnevnih zdravil. Urška Blaznik z Inštituta za javno zdravje opaža, da je “ta praksa vse bolj pogosta, sploh z izdelki, ki prihajajo iz ekstraktov rastlin. Proizvajalci izkoriščajo stiske ljudi, ki zbolijo za kroničnimi boleznimi. Ker nimajo dokazov, jih ne morejo promovirati kot zdravila, zato se poslužujejo prehranskih dopolnil.”
V kolikor se izdelek, ki vsebuje B17, trži kot zdravilo, mora iti skozi vsa preizkušanja in registracijo. Do sedaj tega uradno na svetu še ni! Če se B17 trži kot prehransko dopolnilo, pa mora ustrezati zdravstvenim trditvam Evropske komisije za zdravo hrano, ki pa ima o HCN le negativna mnenja!
– dr. Borut Štrukelj
Ob pripravi oddaje smo naleteli tudi na nekatere druge navedbe izdelkov, ki se prodajajo po spletu. Nekateri so informirani s Tesla frekvencami, drugi z Grabovojevim nizom. Ob vprašanjih v zvezi s tem so naši sogovorniki samo skomigali z rameni, dodali so celo pomislek, da na take navedbe ni pripravljena niti naša zakonodaja. Povsem svoja zgodba so generatorji, ki jih tržijo tudi po ceni več tisoč evrov. Dr. Tadej Kotnik s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je za nas razmišljal ob tej povezavi:
Teslovi generatorji ne vsebujejo ničesar živega ali drugače biološkega, tako da karkoli že naj bi bila »bioenergija« in »biopolje«, energija Teslovega generatorja ni nič »biološka«, pa tudi elektromagnetno polje takšnega generatorja ni nič »biološko«. Gre za povsem fizikalne pojave. Teslov generator (Teslova tuljava) je transformator, ki generira izmenično elektromagnetno polje s precej visoko napetostjo, a zelo nizkim električnim tokom, kar proizvaja zanimiv vizualni učinek (tipično vijolične razelektritve skozi ioniziran zrak okoli generatorja, ki jim pravimo tudi korona in izgledajo kot miniaturne nevihtne strele, a trajajo precej dlje od dejanskih strel, kjer gre za velik tok, vendar precej hitrejšo razelektritev, ki poteče v manj kot tisočinki sekunde).
Skratka, še enkrat: gre za povsem fizikalen in zelo dobro razumljen pojav – da ga dobro razumemo, in pomeni, da že takrat, ko se odločimo, kako bomo Teslov generator zgradili (koliko navojev primarne in sekundarne tuljave, kolikšnega premera, kolikšno kapacitivnost proti ozemljitvi bo imela toroidna elektroda, s katere izhajajo razelektritve, …), vnaprej natančno vemo, kakšno napetost, kakšen tok in kakšno korono bo ta generator ustvarjal, ni pa v teh fizikalnih količinah ničesar biološkega.
Še očitneje so neverjetne na spletni strani zbrane trditve, na kaj vse »zdravstvenega« naj bi Teslov generator učinkoval – in na vse zgolj pozitivno. Naj bi premikal vratna vretenca (in vselej le v pravilni smeri), kar bi pomenilo mehansko delovanje (tako kot denimo pri kiropraktiku). Odpravljal naj bi pljučnice, kar bi pomenilo baktericidno delovanje (kot pri antibiotikih). Izboljševal naj bi vid, kar bi pomenilo vpliv na optične lastnosti leče in/ali roženice (tako kot denimo laserska korekcija vida). Izboljševal naj bi tudi koncentracijo in počutje, kar bi pomenilo nevrološko in/ali hormonsko delovanje.
Za nameček naj bi po končanem rentgenskem slikanju v petih minutah »znevtraliziral radioaktivno sevanje«, ki naj bi ostalo v slikani osebi; rentgenski žarki so svetlobni delci (fotoni), ki prečkajo slikano osebo v manj kot milijardinki sekunde, v petih minutah zatem so že milijone kilometrov stran, in njihov potencialno škodljiv učinek ni ta, da bi v osebi ostalo »radioaktivno sevanje« oziroma »radiacija«, kot je zapisano na spletni strani »Klepet ob kavi«, temveč ob prehodu skozi telo lahko poškodujejo molekule DNK v naših celicah, kar lahko privede do mutacij, to pa potencialno do pretvorbe zdravih celic v rakave. Naknadno »znevtraliziranje radioaktivnega sevanja« v slikani osebi tako ni mogoče, saj tega sevanja tam sploh ni.
Prejšnji teden je v oddaji Vroči mikrofon predstavnik ministrstva za infrastrukturo Jože Dimnik izpostavil, da bi Slovenija, če bi želeli doseči cilj, da bi omejili dvig globalne temperature do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija, morala vložiti 14 milijard evrov letno. V današnji oddaji Kje pa vas čevelj žuli Gorazd Rečnik preverja, kakšne so realnejše številke. Medvladni forum za podnebne spremembe je v poročilu prejšnji teden izpostavil tudi nujnost drastičnih družbenih sprememb, če bomo želeli preprečiti najbolj črne podnebne scenarije.
Eko sklad že več kot četrt stoletja spodbuja naložbe v zeleno prihodnost, večina pa ga pozna predvsem po subvencijah in kreditih za različne ukrepe na področju učinkovite rabe energije. Z direktorjem sklada mag. Hinkom Šolincem smo govorili o tem, kateri ukrepi so bili v obdobju delovanja najbolj priljubljeni, in o zamudah pri obravnavi vlog, s katerimi se spoprijemajo v zadnjem času. Predstavili smo tudi niz aktualnih spodbud, ki so na voljo občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stavb.
Katastrofalno stanje na področju stanovanjske oskrbe je posledica dolgoletne odsotnosti resne stanovanjske politike. Prevladala je namreč mantra, da bo vse uredila nevidna roka trga, kar pa se je seveda izkazalo za zelo zgrešeno. Eden od simptomov je dodeljevanje neprofitnih stanovanj mladim upravičencem prek žreba v Ljubljani. Kakšne so možnosti za razmah alternativnih oblik reševanja stanovanjske problematike, kot je zadružništvo?
Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?
V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.
Približno dve desetletji policisti poleg alkoholiziranosti preverjajo tudi vpliv drugih opojnih snovi, kot so psihoaktivna zdravila ali prepovedane droge- na vožnjo v cestnem prometu. Kakšne so metode prometnih policistov in kako verodostojni rezultati preverjanja. Če smo pri alkoholiziranosti že desetletja navajeni na ugotovljene mejne vrednosti , le-teh pri opojnih drogah še niso dokončno dognali. Dokazno preverjanje zato sloni na metabolitih oz. presnovkih po slovensko - kar pa vse pogosteje vodi tudi do krivic. Nekateri presnovki ostanejo v krvi ali drugih telesnih tekočinah tudi več mesecev po zadnjem zaužitju - in seveda že dolgo ne vplivajo več na vozne sposobnosti preiskovancev.
V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.
Slovenija z zamudo vabi tuje producente z denarnimi povračili in se kot filmska lokacija promovira na velikih filmskih festivalih. Pri nas je svoj novi film Ne boj se, če te objamem tri dni nameraval snemati tudi z oskarjem nagrajeni italijanski režiser Gabriele Salvatores, toda v Lipici velike priložnosti niso prepoznali. Zakaj država vlaga sredstva za promocijo, če potem državno podjetje s svojim odnosom tuje producente odganja?
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto ugotavlja številne nepravilnosti. Največ napak je bilo pri označbi porekla. V letu 2017 je inšpekcija preiskala tudi 894 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ugotavlja, da ima inšpekcija še veliko dela pri učinkovitosti nadzora nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je do konca julija delovno razmerje prenehalo 127 medicinskim sestram, od tega je bili 13 upokojitev in 110 sporazumih odpovedi delovnih razmerij. V tujini so neprimerno boljši pogoji dela in veliko višje plače. Podpredsednica sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije Blanka Pust, ki v UKC dela že več kot 30 let, pravi, da razmere še nikoli niso bile tako slabe.
Ob evropskem letu kulturne dediščine pri Evropski komisiji v ospredje postavljajo tudi krepitev prispevka evropske kulturne dediščine h gospodarski rasti. Kako realen je izziv če vemo, da se pri nas delež javnih sredstev za ohranjanje dediščine zmanjšuje? Bi ne bilo smiselno prej govoriti o krepitvi prispevka, ki ga kulturna dediščina pri nas potrebuje za preživetje? Več je Boris Žgajnar izvedel v pogovoru z dr. Robertom Peskarjem, generalnim konservatorjem na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Odkar je Slovenija del Evropske unije, smo se vozniki razvadili, da je večina potovanj z avtomobilom znotraj držav EU razmeroma preprosta. Voznik poleg veljavnega vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice ne potrebuje nobenih drugih dokumentov. A ko prestopimo meje EU, se stvari lahko hitro zapletejo. Marsikdo je že debelo pogledal, ko so ga bosanski mejni organi vprašali, ali ima zeleno karto ali pa je makedonski policist recimo zahteval dovoljenje za vožnjo vozila v tujini, če voznik ni bil lastnik vozila. Po Evropi vsaj mednarodnega vozniškega dovoljenja ne potrebujemo, če pa gremo v malo bolj oddaljene dežele, pa je to v večini držav obvezno ali vsaj priporočljivo. A katero je pravo: tisto, izdano po Ženevski ali Dunajski konvenciji?
Odgovor na vprašanje o izobrazbi sploh ni tako enostaven, kot se nam zdi v prvem hipu. Če bi sledili zakonodaji, bi morali namreč odgovoriti v skladu s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK), ki velja že dve leti. S tem ogrodjem smo v evropskem in svetovnem prostoru s svojimi šolskimi listinami bolj primerljivi in prevedljivi. SOK je sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Raven 1 pomeni zaključeno osnovno šolo, raven 2, da imamo poleg zaključnega spričevala osnovne šole tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji … Raven 10 je diploma tretje stopnje oziroma doktorat znanosti. Slovensko ogrodje kvalifikacij imamo, posvojili in udomačili pa ga še nismo …
Ministrstvo za okolje in prostor v odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave od 1. oktobra do 30. septembra 2019 predvideva odvzem 200 rjavih medvedov in 11 volkov. V društvu Dinaricum, opozarjajo, da se v odloku preveč usmerja na odstrel, pozablja pa se na preventivne dejavnosti.
Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”
Razmislek o pomenu neodvisnega in nepristranskega testiranja izdelkov, za katerega skrbijo potrošniške organizacije. Ker je primerjalno testiranje zahteven strokovni in finančni zalogaj, so se združile v mednarodni konzorcij za raziskovanje in testiranje, katerega članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
V naselju Lokvica na goriškem Krasu je vzpostavitev javnega vodovoda pred dobrimi tridesetimi leti prinesla veliko olajšanje. A ob navdušenju se z občino takrat niso dogovorili za odškodnine in ureditev služnosti. Zato primerov, ko javni vodovod poteka čez zasebne parcele na Krasu, ni malo. Eden takih je pri Bogdanu Jazbecu, ki je zapuščeno domačijo na Lokvici kupil štiri leta po zgraditvi vodovoda in med obnovitvenimi deli ugotovil, da del trase z vodovodnimi cevmi poteka čez njegovo zemljišče in ne ob robu občinske ceste, kot so predvideli načrti. Vse od takrat si prizadeva urediti to problematiko. Z njo so na občini Miren-Kostanjevica dobro seznanjeni, toda denarja za prestavitev vodovoda ni, zapleta pa se tudi s pridobitvijo služnosti.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane "push-backe", ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Objavljamo celoten pogovor z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem. Pogovarjal se je Gorazd Rečnik.
V zadnjih mesecih so že ob nekoliko povečanem prehodu meje v azilnem domu v Ljubljani ljudi drug ob drugem nameščali tudi v večnamenskih prostorih. Nenadoma je začelo prihajati vse manj ljudi, istočasno pa so ljudje v Bosni in Hercegovini začeli poročati, da v Sloveniji niso smeli niti zaprositi za azil. Boštjan Šefic na notranjem ministrstvu tako imenovane “push-backe”, ki jih mednarodno pravo prepoveduje, kategorično zanika. Tudi o načrtih za postavitev dodatnih panelnih ovir na meji in o dejanskih stroških za prosilca za azil v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.
Neveljaven email naslov