Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov