Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov