Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Z letošnjim majem so subvencijo stanarine, ki so jo socialno najbolj ogroženim plačevale občine, izgubili še zadnji upravičenci. Zdaj je namreč v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, s katerimi so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati. Odločitev je bila soglasna in v parlamentu potrjena z veliko večino. Vzeli so socialno najšibkejšim. Leto kasneje te odločitve ni obžalovala ali kakorkoli skušala popraviti nobena od parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno od glasovanj, je bilo za okoli 3000 družin nepopisen šok.
Subvencijo stanarine, ki so jo plačevale občine, so pred tedni izgubili še zadnji upravičenci. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev stanovanjskih subvencij neustavna. Upravičencem se mora priznati subvencija.
Pred tedni je v celoti zaživel ukrep iz februarja lani sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim so se država in občine dogovorile, kje zmanjšati obveznosti, ki jih občine zaradi zmanjšane glavarine ne morejo več plačevati.
Leto dni pozneje te odločitve ne obžaluje niti ne skuša popraviti nobena izmed parlamentarnih strank, ki so jo izglasovale. Kar je bilo za 67 poslancev le eno izmed glasovanj, je bil za približno 3.000 družin nepopisen šok.
Vse poslanske skupine, ki so glasovale za sprejetje ZUUJFO, smo vprašali, zakaj so se tako odločili in ali so v tem času s kakršnim koli predlaganim ukrepom skušali vsaj olajšati stisko tistim, ki jih je ukrep najbolj prizadel.
Predstavniki strank v odgovorih navajajo različne argumente. Da je taka odločitev nujna, “saj gre za potreben korak za zagotavljanje vzdržnih javnih financ”, menijo pri SMC. Pri Desusu so glas ZA utemeljili, češ da zakon prinaša tudi nujne ukrepe na posameznih področnih zakonodajah, pri SDS pa, da so ob glasovanju ZA tudi predlagali amandmaje. Izmed teh pa se prav nobeden ne nanaša na subvencije.
Najzanimivejše je bilo pojasnilo Socialnih demokratov, da so zakon podprli ob zavezi vlade, da bo ta v prihodnje sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja občin. Pojasnili so svoje prepričanje, “da zakon ne bi smel vplivati na položaj najranljivejših skupin prebivalstva, kajti občine imajo znotraj svojih proračunov možnost prerazporejati sredstva”, in dodali: “Kolikor pa bi se izkazalo, da so določila sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ občin alibi za zmanjševanje sredstev za programe socialne pomoči, pa bo Poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala potrebne spremembe.”
Ob našem pojasnilu, da ne gre za programe socialne pomoči, temveč za subvencijo, za katero morajo občani imeti odločbo CSD-ja, in na dodatno prošnjo, naj nam navedejo en sam primer občine, v kateri subvencije stanarin občanom še vedno izplačujejo, čeprav ti zanje nimajo več odločbe, pa odgovora nismo več dobili.
Edini poskus poprave stanja je zadnji dan lanskega julija naredila varuhinja človekovih pravic. Ker gre za očitno neenakost, ki ljudi ločuje le po (ne)srečni okoliščini, v kateri občini imajo stalno prebivališče in ali ta občina ima dovolj stanovanj ali ne, je varuhinja pri ustavnem sodišču zahtevala presojo ustavnosti in predlagala, da se izvajanje zakonodaje v tej točki do takrat ustavi. Zadnjemu sodišče ni ugodilo, je pa varuhinjin predlog dalo v absolutno prednostno obravnavo.
In tam je še danes, absolutno čakajoč že polnih 9 mesecev.
Čeprav so bila vprašanja o reševanju revščine že večkrat tudi na programu državnega zbora, čeprav skrb pogosto izražajo tako na vladni kot na zakonodajni strani, je vse bolj jasno, da reševanje najranljivejših iz globin revščine v resnici ni med opaznejšimi in otipljivejšimi prioritetami te vlade, tako kot ni bilo v fokusu vlad pred njo. In da z nepremišljenimi odločitvami revščino le še dodatno poglabljajo.
S tem zapisom vprašanja subvencij seveda ne bomo rešili, ker v resnici nihče izmed odločevalcev po čem takem ne čuti potrebe. Ker zanje nikomur ni treba prevzeti prav nobene odgovornosti. Ker zanje ni posledic.
Skorajda neopazno sprejeta sprememba zakona, ob obletnici uveljavitve, je predvsem opomnik vsem nam – ki smo se nad takimi potezami sposobni zgražati na forumih, družabnih omrežjih in še kje, a ki hkrati pasivno in ponižno čakamo na to, da bodo naši vladarji uvideli svojo zmoto in jo popravili.
A to se preprosto ne bo zgodilo. Za svoje lastno ali za reševanje sodržavljanov iz revščine, za sprejemanje zakonov, ki bodo v prid najšibkejšim v družbi in ne bodo le varuhi sedanjih proračunov, temveč trdnejši temelj naše skupne prihodnosti, bo treba storiti veliko več.
Kot nam je lastna zgodovina že večkrat dokazala, v naši državi volitve in “novi obrazi” takih sprememb ne prinašajo. Čas je za vprašanje vsakogar med nami, kaj bi jih prineslo. Zagotovo bo moral več storiti obraz, ki ga zjutraj gledamo v ogledalu.
Nepremišljene, brezglave in za najšibkejše uničujoče odločitve vodilnih so namreč le del problema. Drugi del se skriva v odgovoru na vprašanje, zakaj jih sprejemajo. In odgovor je preprost: zato, ker jih lahko.
Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?
V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.
Na občini Medvede že vse od ustanovitve seje občinskega sveta snemajo in posnetke objavijo na lokalni televiziji. Pred nekaj tedni pa se je prvič zgodilo, da seje niso predvajali, ker eden od občinskih svetnikov ni podpisal dovoljenja za snemanje in objavo. Podoben zaplet so pred kratkim imeli tudi v Brežicah. Sodeč po nedavni anketi Skupnosti občin Slovenije seje občinskih svetov snemajo v več kot polovici občin pri nas, do zadnjih lokalnih volitev pa večjih zadržkov ob objavah posnetkov sej svetniki niso imeli. Kako javna je vloga občinskih svetnikov in ali so zahteve posameznih svetnikov po varstvu osebnih podatkov, povezane s snemanjem sej občinskih svetov, upravičene?
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta.
Po prihodu novega lastnika, podjetnika Janeza Janše na Krvavec, so se odnosi z gostinci skrhali. Direktor družbe RTC Krvavec na smučišču in v poslovanju družbe sredi smučarske sezone uvaja novosti in red. Spremembe so po mnenju gostincev, ki držijo skupaj, pogosto enostranske, dogovori ne držijo. To pa ni v prid nikomur, in ni dobro za nadaljnji razvoj uspešnega smučišča, je prepričana Maria Mia Grillc, ki ima Eko turizem Viženčar na Krvavcu že 25 let.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Ob boju s tako hudo boleznijo, kot je rak, predvsem mlade bolnike čakata še boj za socialno varnost in življenje z bistveno nižjimi dohodki. Že bolniška nadomestila so velika težava, predvsem za samozaposlene, kadar je nujna invalidska upokojitev, pa je finančni udarec še večji. Toda tudi vrnitev na delo ne prinaša vselej olajšanja, številne težave pa imajo tudi delodajalci. Kako najti boljše sistemske alternative, ki bodo ustreznejše za vse?
Po pobegu iz zapora v Kopru so se pojavile zamisli, da bi morali imeti strožji zaporni sistem. Toda zaostrovanje bi lahko predstavljalo nevarno past.
Obseg dela in nalog se veča, zaposlenih pa je odločno, vsaj 300, premalo. To se odraža tudi v zaostankih pri izdajanju odločb. Namesto da bi pomagali ljudem v stiski na terenu, se zaposleni na centrih ukvarjajo z upravno administrativnimi nalogami. Kako bo ukrepala država? Gosta v studiu sta bila Špela Isop – MDDSZ in Perica Radonjič – Sindikat centrov za socialno delo. V oddaji sta sodelovala še dr. Vesna Leskošek in Francka Premzelj, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo tudi letos raziskali številne okoljske, socialne, potrošniške in druge probleme, ki kažejo na to, v kakšni družbi živimo 28 let po plebiscitu. Letošnji izbor sta komentirala borka za človekove pravice, direktorica društva Amnesty International Slovenije, Nataša Posel in izredni profesor s Fakultete za socialno delo, pobudnik gibanja za dezinstitucionalizacijo pri nas, dr. Vito Flaker.
Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.
Starejšega poslušalca so po telefonu poklicali iz podjetja BDC Tim, ali bi bil pripravljen sodelovati v predstavitvi izdelkov za zdravo življenje, na katero je potem prišlo osem starejših parov. Predstavili so tudi magnetno blazino, ki naj bi imela številne blagodejne učinke, med drugim naj bi delovala proti bolečinam. Po ustnem dogovoru, da blazino lahko po treh mesecih z ženo vrneta in dobita polnih 950 evrov nazaj, sta se odločila za nakup. Po treh mesecih učinkov ni bilo, dogovor pa tudi ni veljal več.
Od 1. decembra velja, da za nekatere socialne prejemke kot so otroški dodatki, državne štipendije in nekatere subvencije upravičencem ne bo več treba oddajati vlog. Za veliko večino socialnih transferjev pa jih bo še zmeraj treba oddati. Kdaj in komu je treba to storiti, katere vloge je nujno treba oddati prav v decembru in kaj lahko storijo tisti, ki že od jeseni čakajo na izdajo odločb, posebej za subvencijo vrtcev.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju, njegovo izvajanje pa odpira številna vprašanja. Kakšni so izzivi razvojnega sodelovanja, kateri so uspešni slovenski razvojni projekti in zakaj Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez na tem področju? Gorazd Rečnik se je pogovarjal s doktorico Majo Bučar s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, Ano Kalin iz Foruma za enakopravni razvoj in Albinom Keucem iz platforme Sloga, v studio pa je povabil Uroša Vajgla s sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.
Zaključil se je razpis za oddajo ponudb za nakup parkirnih prostorov v garaži Celovških dvorov v Ljubljani za namen javne parkirne hiše. Toda stanovalci so prepričani, da se ta parkirišča sploh ne bi smela prodajati, saj naj bi jim ob nakupu stanovanj obljubljali pravico do njihove uporabe za obiskovalce. Po informacijah iz DUTB je bilo za nakup z izklicno ceno 350.000 evrov izkazanega kar nekaj interesa. Zakaj hoče parkirišča prodati po čim višji ceni in zakaj se stanovalci počutijo izigrane?
V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije’ manj?
Neveljaven email naslov