Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razmere v varnostni službi na letališču

08.06.2016

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.

Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”

Plačilni listi G4S – januar 2016

Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški.  “Aprila sem opravil 32 nadur.

Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.

Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.

Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.

“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”

Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.

Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.

Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.

Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.

Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.

Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Razmere v varnostni službi na letališču

08.06.2016

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Ob tem pa zaposleni v varnostni službi na Aerodromu Ljubljana izgorevajo zaradi vse bolj zahtevnih delovnih pogojev, odnosa nadrejenih in nadur. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

Globalne teroristične grožnje vse bolj zaostrujejo varnostne ukrepe, še posebej na izpostavljenih kritičnih točkah, kot so letališča. Leta 2006 je varovanje Aerodroma Ljubljana od policije prevzela zasebna varnostna služba. S tem se je spremenil tudi sistem plačevanja, plačnik je postalo letališče, varnostna družba pa se je prilagodila trgu.

Zaposleni v družbi G4S na Aerodromu Ljubljana opisujejo vse bolj zahtevne delovne pogoje. Zagotovljenih nimajo niti dovolj delovnih uniform, motivacijo pa jim zbija tudi plača, s katero ne vedo, kako naj se prebijejo skozi mesec.

“Če nisi odsoten več kot pet dni zaradi bolniške ali dopusta, ti direktor da še dodatnih 50 evrov plače in potem dosežeš 600 neto.”

Plačilni listi G4S – januar 2016

Kot pravijo zaposleni, skoraj nikoli ne dela celotna ekipa, ker je premalo ljudi.V primerjavi z varnostniki na drugih delovnih mestih so nadpovprečno veliko časa na bolniški.  “Aprila sem opravil 32 nadur.

Ko sem nadrejenega vprašal, zakaj moram narediti toliko nadur in zakaj sem razporejen tudi na druga delovna mesta, ne samo na svojega, sem dobil odgovor, da bom naredil toliko ur, kot mi jih je pisal, če mi pa kaj ni prav, pa lahko dam odpoved.

Čeprav vodstvo G4S zanika, da bi na kontrolni točki morali delati po 12 ur,varnostniki trdijo prav to. “Če delaš 12 ur in potem naslednji dan ponovno 12 ur, potem bi potreboval vsaj dva dni za počitek, saj je delo stresno.

Varnostniki ugotavljajo, da utrujenost zelo vpliva na njihovo delo. Prav tako odnos nadrejenih.

“Na prosti dan te pokličejo, če lahko čez eno uro prideš delat. Vedno rečeš ja, in ko potem enkrat rečeš ne, ker res ne moreš, ti vrže slušalko dol.”

Težave celo pri pridobivanju osnovne opreme, za delovna oblačila morajo tako čakati tudi po več mesecev.

Direktor G4S Mladen Klavora trdi, da je ljudi dovolj, in poudari, da na strokovnem nivoju zaposleni dosegajo zelo visoke rezultate.

Sekretar sindikata zasebnega varovanja Slovenije Damjan Volf poudari, da je področje zasebnega varovanja idealen ribnik za izkoriščanje delovne sile. “Tako odgovorno delo, kot ga imajo bombni tehniki na letališču, je pod vsako mejo kritike – tako glede plačila kot delovnih pogojev.

Številni varnostniki v različnih varnostnih podjetjih se počutijo izigrani. “So na robu socialnega preživetja. K nam so prišli celo varnostniki, ki so rekli, da se jim dogaja, da jim sodelavci za hec nastavljajo orožje na obraz. Smo samo korak od tega, da pride do incidenta. Povedo tudi, da spoštujejo poklic, ampak da glave ne bodo dali na tnalo za minimalno plačo.

Dr. Miha Dvojmoč s fakultete za varnostne vede ob tem izpostavlja pomen motivacije: “Motiviranost vsakega zaposlenega vpliva na njegovo delo in njegov odnos do dela. Če nimajo zagotovljenih niti minimalnih pogojev za življenje, se moramo vprašati, kako motivirani ljudje zagotavljajo našo varnost.

Varnostniki so sicer prvič dobili tudi kolektivno pogodbo. Ali ta v resnici izboljšuje razmere?


20.08.2014

Životarjenje turističnih agencij?

Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?


13.08.2014

Čigavo sadje in zelenjavo jedo otroci v naših šolah in vrtcih?

Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.


06.08.2014

Poplave v Podravju in Natura 2000

Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?


30.07.2014

Malo denarja za programe, kako postaviti za zidove?

V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.


23.07.2014

Hujšanje prek spleta

Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?


16.07.2014

Upravljanje z objektom v Domžalah

Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.


18.06.2014

Zastarela Stara Gora

Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.


11.06.2014

Prijava kršitve ali služba?

Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.


04.06.2014

Mobing v Slovenski vojski?

Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?


28.05.2014

Množično predpisovanje antidepresivov

Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?


21.05.2014

Žrtve nasilja tudi žrtve sistema

V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.


14.05.2014

Aha Mura spet pred stečajem?

Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.


07.05.2014

Zakaj DURS pet mesecev ni zaznal plačila?

Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.


30.04.2014

Sindikati se bodo morali prilagoditi zahtevam časa in potrebam delavcev

Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?


23.04.2014

Nezakoniti sodni vročevalci

Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.


16.04.2014

Gradnja ptujske šole stoji

Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.


09.04.2014

Je letnik izdelave vozila res nepomemben?

Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.


02.04.2014

Postopki za posvojitev in reorganizacija Centrov za socialno delo

Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


26.03.2014

Zaradi ribogojnice občasno suha struga potoka

Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.


Stran 16 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov