Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov