Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
Pred ginekološko kliniko v Ljubljani se že dlje časa shajajo 'Božji otroci', skupina, ki verjame, da je splav umor. Čeprav ne povzročajo nobenih kršitev javnega reda in miru, nekatere ženske njihovo delovanje doživljajo kot hudo nadlegovanje. V 55. členu Slovenske ustave piše, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. V ustavi je opredeljena tudi nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Vse te pravice so zapisane z razlogom.
Operaterji kabelske, internetne in satelitske televizije so na potrošnike že prevalili stroške, nastale zaradi posebnih zahtev komercialnega ponudnika TV programov. Podražitev pa še ni konec, saj je trg nekonkurenčen, regulatorji pa ne delujejo. Zakaj imamo ohromljen in nekonkurenčen trg, zaradi česar za televizijo in internet plačujemo več kot drugod po Evropi?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2016 opravil skoraj 3.500 nadzorov nad bolniškimi odsotnostmi. V 205 primerih je pri tem ugotovil kršitev. Kako in s kakšnimi pristojnostmi ZZZS izvaja te kontrole in zakaj specialisti medicine dela opozarjajo, da nadzor nikakor ne bi smel biti glavni način boja za manj bolniških odsotnosti, smo preverili v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kmetje v spodnji Vipavski dolini so siti obljub in sprenevedanja o obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. Zgrajen je bil pred vsega 30 leti, a so po njegovi dograditvi ga niso niti redno vzdrževali, kaj šele skrbeli za obnovo. Prišlo je tako daleč, da je inšpekcija lani poleti celo prepovedala namakanje iz zajetja, saj so v vodi ugotovili presežne vrednosti bakterij fekalnega izvora.
V Kranjski Gori propada počitniški dom, ki je v lasti Slovenskih železnic. Še pred leti so v njem počitnikovali šolski in predšolski otroci, turisti, počitnikovali pa so tudi uslužbenci Slovenskih železnic. Najemnici doma se je iztekla petletna najemna pogodba, na Slovenskih železnicah pa niso bili več pripravljeni pogodbe podaljšati za pet let, temveč samo za eno leto, kar pa se najemnici zaradi vlaganja v objekt ne bi izplačalo. Tako danes dom propada in je sramota tako za občino kot za Slovenske železnice.
V Sloveniji deluje približno 90 detektivov z licenco, podjetij, ki imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, pa je več kot 300. Ta podjetja nas med drugim lahko preverjajo, ko smo na bolniški, čeprav gre za dejavnost, ki je v zakonu opredeljena kot detektivska dejavnost. Zakaj je sporno, če lahko po nas poizveduje kdorkoli? Zakaj so posamezniki, ki nimajo detektivske licence, podvrženi manjšemu nadzoru, kot detektivi z licenco?
Visokonapetostni daljnovod Cirkovce – Pince že šest let razburja ljudi v vaseh, kjer je predvidena trasa. Šest let upiranja, pogajanj in protestov zaradi daljnovoda ob stanovanjskih hišah je bilo zaman, saj je zdaj jasno, da niso dosegli ničesar. A vaščani Póbrežja in Šturmovcev v občini Videm se ne dajo in od ELESa zahtevajo, da daljnovod vkoplje pod zemljo. Daniel Poslek preverja, zakaj vkop za ELES ne pride v poštev in o drugih povsem nasprotnih stališčih vseh vpletenih.
Spremenjena socialna zakonodaja s februarjem ukinja zaznambe na nepremičninah in vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, a le pod določenimi pogoji. Kakšni so, kdo bo po novem pomoč lahko prejemal brez strahu pred vračilom, komu bo lastnina še zmeraj ovira do socialne pomoči, se bo država odrekla tudi že ustvarjenim dolgovom, je pojasnila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namerava deregulirati poklic turističnega vodnika. Turistični vodniki so na nogah. Prepričani so, da bo trg poskrbel predvsem za dobiček, ne za kakovost. Zagovorniki po drugi strani mislijo, da bo prav trg vse uredil. Bo Slovenija deregulirala ta poklic zaradi zahtev Evropske unije in zakaj naše sosednje države vztrajajo pri regulaciji? Kakšni so argumenti za deregulacijo?
Šport in kultura sta najbrž poglavitni področji, ki majhen narod naredita znanega in priznanega. Pri športu nam gre dobro, nasprotno pa je slika precej drugačna v kulturi in kulturni dediščini. Prirodoslovni muzeji so ena temeljnih ustanov, ki jih imajo narodi vse od razsvetljenstva, če ne kar od renesanse naprej, in če rečemo, da so tudi narodova osebna izkaznica, potem je naša precej razcefrana in že dolgo pretečena. Že nekaj let, če ne kar desetletij, zaposleni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije opozarjajo na neprimerne prostore in nizke standarde, ki ne dosegajo zakonsko določenih normativov za hranjenje kulturne dediščine, to pa pomeni tudi propadanje muzejskega gradiva. Zakaj se nič ne premakne, pa čeprav so načrti za nov muzej narejeni, zemljišče kupljeno, smo vprašali na ministrstvo za kulturo, odgovorno za Prirodoslovni muzej Slovenije.
Pred časom smo izpostavili problematiko prirejanja okoliščin poškodb na javnih ali zasebnih površinah, za kar po naših informacijah v številnih primerih poskrbijo ali odškodninske družbe ali celo nekateri odvetniki. Ker je takšno početje nezakonito, tokrat zgodbo nadaljujemo tudi s pojasnili iz odvetniških vrst, še prej pa smo preverili, kakšne posledice so imela naša razkritja o primerih povsem izmišljenih škodnih okoliščinah.
Tudi v letošnjem letu smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na številne teme, ki tako ali drugače krhajo naše pravice. Izkoriščanje posameznika pogosto gre z roko v roki z izkoriščanjem okolja, zato se nam bo pri pregledu oddaj Kje pa vas čevelj žuli v letu 2016 s svojimi komentarji pridružil filozof in okoljski analitik Luka Omladič.
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da v nekaterih podjetjih sploh ni odgovornih oseb, in v zadnjih tednih se intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako je to sploh mogoče. Stanje na področju delavskih pravic se v številnih podjetjih le še slabša, saj morajo delavke in delavci delati vedno več. Kako je mogoče, da prihaja do tako hudih anomalij in kršitev delavskih pravic, bo pojasnila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, svojo zgodbo pa bo povedala čistilka, ki ji podjetje ne plačuje nadur in prispevkov, delavke pa sili v odpiranje s. p.-jev.
Slovenija je v ustavo vpisala pravico do pitne vode, hkrati pa bo z uredbo državni nadzor nad pitno vodo, ki ga je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, prenesla na upravljavce vodovodov. Teh je v Sloveniji več kot sto. Kako upravičeni so pomisleki, da uredba prinaša nevarnost za to, da rezultati ne bodo več realni? Kako velike so razlike med rezultati državnega in notranjega nadzora pitne vode? Najnovejše evropsko poročilo kaže, da je Slovenija na repu evropskih držav, kar zadeva mikrobiološko skladnost vzorcev pitne vode. Bo uredba prinesla tudi višjo vodarino?
Pod drobnogled bomo vzeli reševalne prevoze. Čeprav ima zdravstvena zavarovalnica jasno določena pravila o tem, kdaj in komu pripada nenujni prevoz z rešilnim vozilom, praksa kaže, do so predpisi precej neusklajeni in potrebni sprememb. Na eni strani lahko bolniki sicer prosto izbirajo specialista, a zavarovalnica krije prevoz samo do najbližjega. Zapleti nastajajo tudi zaradi dolgih čakalnih dob. Zaradi njih bolniki iščejo zdravljenje v drugih krajih. In če se tja odpeljejo z rešilnim vozilom, jih lahko to stane celo premoženje.
Smrt petletnika iz Bregane zaradi okužbe s salmonelo, s katero naj bi se celotna družina okužila pri uživanju kokošjih jajc, uvoženih s Poljske, je pred dobrim mesecem na Hrvaškem sprožila plaz vprašanj o tem, kako nadzirana je hrana na hrvaškem tržišču, sploh tista iz uvoza. Hrvaški potrošniki pa so skozi niz primerov oporečnega mesa vse bolj spoznavali, od kod vse prihaja hrana na njihove krožnike in kako globalna trgovina z lahkoto obvladuje trg tudi s pomočjo luknjaste zakonodajo. Najpogosteje na račun kakovosti. Kaj bi se morali slovenski potrošniki naučiti iz tega primera in kako vemo, da snovi za lekcije že ni na naših policah? Kakšen je nadzor nad mesom in jajci pri nas, se bistveno razlikuje od hrvaškega, od kod jih mi uvažamo in ali lahko oporečna živila prek hrvaških in tujih trgovcev zaidejo tudi na naše police?
Januarja 2013 je nesreča prazne gondole zaustavila žičnico na Kanin. Po črnih oblakih, ki so vedrili nad goro dobri dve leti in pol, je občina Bovec prevzela Kanin v svoje roke in poiskala izvajalca popravil. Začele so se obljube o začetku obratovanja. Seznam datumov je dolg, zadnja obljuba objavljena na spletni strani – če bo sneg, bo smučišče odprto 1. decembra letos.
V tokratni oddaji razkrivamo izkoriščanje tujih delavcev v znanem podjetju iz Ajdovščine, ki je v lasti enega od najbogatejših Slovencev. Sum kaznivih dejanj pri posredovanju tuje delovne sile na Primorskem preiskujejo tudi policisti. Kaznivega dejanja je osumljena tudi tuja pravna oseba, prek katere so bili predvsem Bolgari in Makedonci napoteni na delo v to podjetje. Odšli smo preverit, in čeprav so nam skušali preprečiti stik z ljudmi, smo posneli nekaj izjav delavcev, ki so brez prostega dne delali tudi po 350 ur na mesec, plačilnih list niso prejemali, delali so po bolgarski zakonodaji. V studiu se nam bo pridružil Goran Lukič z Migrantske svetovalnice.
V Sloveniji smo se odločili pravico do pitne vode zapisati tudi v ustavo, državljani in državljanke pa si vsekakor najbolj želimo čisto vodo v vodovodih in kozarcih. Da voda predstavlja vse večje bogastvo, spoznavajo tudi v Pomurju, kjer so po desetletjih prepričevanj in dogovarjanja lani vendarle predali v uporabo daleč največji in najdražji regijski projekt Pomurski vodovod, za katerega sta večino – od približno 150 milijonov evrov – prispevala Kohezijski sklad Evropske unije in naša država. Ker se 27 občin zdaj ne more dogovoriti ne o upravljanju vodovoda ne o ceni vode, jim Ministrstvo za okolje in prostor, ki je projekt vodilo, grozi celo z vračanjem evropskega denarja. Kje in zakaj se zatika?
Prometne nesreče, nezgode na javnih površinah pa tudi tiste pri zasebnikih. Vse to že nekaj časa niso le nesreče pri katerih bi ostalo le pri dogodku kot takšnem ampak se razvijejo v boj za čim višjo odškodnino prizadetemu. Vse lepo in prav do točke, ko so prikazane dejanske okoliščine nesreče, a številni posamezniki ter tudi posebej za to specializirane družbe so ugotovili, da je zaslužek na tuji nesreči bistveno višji, če se okoliščine nesreče prilagodijo. Da so ti primeri izjemno pogosti, kažejo podatki zavarovalnic.
Neveljaven email naslov
