Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Okoljevarstvenike razburja predlog uredbe o stanju tal, ki zelo povečuje vrednosti nekaterih tudi rakotvornih snovi v tleh. Do zdaj priznano mejno vrednost živega srebra 2 mg/kg predlog uredbe tako poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča in 80 mg/kg za industrijska območja. Kadmij iz enega mg/kg poveča na 2 mg/kg za otroška igrišča, kmetijska in stanovanjska območja ter 60 mg/kg za industrijska območja. Je cilj uredbe res varovanje zdravja ljudi in okolja?
Na otroškem igrišču bi bilo lahko do 500 odstotkov več kadmija kot v naravnem okolju
Vrednosti nevarnih snovi v tleh pri nas določa 20 let stara uredba, ki se je zgledovala po nizozemskem modelu, zdaj pa je ministrstvo za okolje in prostor presodilo, da sta primernejša nemški in avstrijski model. Predlog nove uredbe ne pozna več mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti, ampak določa standard kakovosti glede na to, ali gre za otroško igrišče, kmetijsko, stanovanjsko ali industrijsko območje. Ti standardi, še posebej za industrijska območja, dopuščajo za več tisoč odstotkov višje vrednosti od prejšnjih mejnih vrednosti.
Kot pojasnjuje Helena Matoz z ministrstva za okolje in prostor, uredba daje izhodišča za pravilno vzorčenje tal in pridobivanje pravih podatkov: “Cilj ministrstva je zavarovanje ljudi in okolja.”
Toda okoljevarstveniki v njej vidijo zmanjševanje stroškov sanacije degradiranih območij, omogočanje nadaljnjega onesnaževanja tal in lažje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedujejo celo kazenske ovadbe in pričakujejo umik predloga. Kemik Tomaž Ogrin je prepričan, da bi najprej morali narediti celovito presojo vplivov na okolje. Opozarja, da po uredbi približno tretjina Celjske kotline ne bi bila več problematična.
“Osnutek uredbe izredno močno vpliva na zdravje ljudi in okolje, ker povišuje prav vse koncentracije, ki so bile do zdaj priznane za mejne. Dopustno vsebnost kadmija uredba zvišuje za 100 odstotkov. Potem so tu pesticidi in druge nevarne snovi, ki so višje za 1.000, 2.000, 20.000 odstotkov.”
Član skupine, ki je pripravila strokovne podlage za uredbo, Marko Zupan z Biotehniške fakultete, pravi, da so vse te številke in standardi kakovosti arbitrarno dogovorjene vrednosti.
“Vem, da je kadmij rakotvoren. Ampak gledati je treba tudi pot, po kateri pride do nas. Kadmij dodajajo tudi v okna in ga je veliko več kot v zemlji, vendar nam nič ne škoduje, tudi če okno poližemo.”
Zupan izpostavi tudi svinec, za katerega pravi, da se ne prenaša na rastline, je pa nevarno uživanje delcev, ki so prišli na rastlino. “Rastline je treba oprati.”
Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik meni, da bi bilo treba uredbo napisati posebej za našo državo, z upoštevanjem problemov in onesnažil v tleh. Namen uredbe bi moralo biti izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ki živijo na teh območjih. Izpostavlja, da se svinec absorbira v rastline, ki jih jedo ljudje in živali.
“Prek prehranjevalne verige pridejo v človeka. Tam, ker tla vsebujejo ogromno svinca, cinka, kadmija, kroma in podobnega, prašni delci prihajajo tudi v zrak. Te delce človek potem vdihuje. V telo prihajajo tudi prek kože.”
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Ivan Eržen je zadovoljen, da uredba razlikuje med posameznimi vrstami zemljišč. “Bomo pa opozorili na to, da je treba, vsaj kar zadeva otroška igrišča, znižati dovoljene vsebnosti organskih snovi. Prav nobenega razloga ni, da bi bile toksične snovi na igriščih.”
Medtem ko Eržen opozarja predvsem na organske snovi, Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje opozarja tudi na anorganske toksine, ki bi po novi uredbi ogrožali otroke.
“Ko na otroškem igrišču dovolijo 2 miligrama kadmija, je to od 400 do 500 odstotkov več, kot ga je v naravnem okolju. Že iz evropske direktive iz leta 2004 je popolnoma jasno, da ni mejne vrednosti, ki ne bi škodljivo vplivava na prebivalstvo, kaj šele na otroke.”
V Avstriji je mejna vrednost svinca na kilogram suhe snovi 100 mg/kg suhe snovi, v Nemčiji 200, v predlogu slovenske uredbe pa 150. Očitno so se odločili za srednjo pot. Pri cianidih je v Avstriji ta vrednost za otroška igrišča 5 miligramov, v Nemčiji 50, Slovenija je prevzela slednjo, torej 10-krat višjo od avstrijske. Višjo, nemško vrednost je Slovenija prevzela tudi pri arzenu, pri dioksinih pa uredba predvideva celo 4,5-krat višjo vrednost od Nemške in kar 9-krat višjo od Avstrijske.
Drugače od dosedanje uredbe predlog med drugim sploh ne opredeljuje vrednosti cinka. Marku Zupanu z Biotehniške fakultete se to ne zdi problematično.
“Cink je mikroelement, ki ga ljudje potrebujemo, mogoče vam ga kdaj zdravniki tudi predpišejo. Da pa bi z okolja dobil takšne količine, da bi bil toksičen, nisem zasledil.”
Preverili smo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, kjer poudarjajo, da je za človeka povečan vnos prav tako nevaren kot pomanjkanje cinka. Zdravniško predpisovanje cinka seveda nikakor ni enako temu, kar vnesemo, če živimo v onesnaženem okolju, ali vnesemo z onesnaženo hrano, vodo ali zrakom.
Boris Šuštar opozori na kritično onesnaženost Celjske kotline s cinkom, svincem in kadmijem, na nekaterih območjih pa tudi z nikljem in arzenom.
“Rak ni edina bolezen, ki jo povzročajo težke kovine. Tu so bolezni ledvic, mehurja, ščitnice. Indikativno je, da ima veliko moških tukaj težave s ščitnico, kar je drugje neobičajno. Obolenj dihal je 50 odstotkov več od od slovenskega povprečja. Srčno-žilnih bolezni 20 odstotkov več od slovenskega povprečja.”
Toda Ivan Eržen pravi, da na NIJZ nimajo podatkov, ki bi jasno dokazali povezanost nevarnih snovi v Celju z večjo obolevnostjo. Opozori pa na številne tuje raziskave, ki so dokazale rakotvornost kadmija in svinca. V Celju sicer zaznavajo višjo obolevnost za rakom na ledvicah, vendar jim tega še ni uspelo povezati s kadmijem. Ob tem pove, da so bili prej upravičeni reagirati šele pri 12 mg kadmija, zdaj pa bi lahko ukrepali že pri 2 mg. To je sicer dvakrat višja vrednost od prejšnje mejne.
Predniki Franca Cajhna so hišo v Bukovžlaku postavili, še preden je tam začela onesnaževati Cinkarna. “Vsi zbolevajo za boleznimi ščitnice, veliko je raka na črevesju, raka na pljučih, kožnih bolezni.” Domačin pove, da so se vsi, ki so imeli dovolj denarja, odselili od tod.
Le nekaj metrov stran od hiše, pred katero kadmij v listih rdeče pese za 700 odstotkov presega dosedanjo mejno vrednost, stojijo nove zgradbe z novimi otroškimi igrišči. Namenjene so mladim, ki delajo pri obrtnikih.
“Rekli so nam, da so delavci večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik in da se bodo tako in tako vrnili nazaj, še preden bodo zboleli.”
Domačini so prepričani, da je podobna logika pripeljala tudi do predloga nove uredbe. “Kapital ne gleda na človeka in na zdravje, le na finance.”
Na ministrstvu vztrajajo, da je predlagana rešitev boljša od obstoječe, saj je določeno, pri katerih vrstah rabe tal in katerih vrednostih parametrov nastopi verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov za zdravje človeka ali okolje. Javna obravnava se je končala 16. avgusta in vse smiselne pripombe naj bi upoštevali.
“Pri cinku smo bili že pri pripravi osnutka v dilemi. Zdaj bo zagotovo vključen nazaj v uredbo. Tudi jasnejše člene moramo napisati, saj smo v javni obravnavi ugotovili, da uredba vendarle ni tako enoznačno in jasno napisana, da bi bila ljudem razumljiva.”
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica.
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov
