Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje.
Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?
Trg z ekološkimi živili hitro raste – žal predvsem na račun večjega uvoza – in ljudje vse pogosteje posegajo po ekološko pridelani hrani. In kaj naredijo, ko se znajdejo na primer pred izbiro med ekološkim fižolom iz Kitajske in konvencionalnim iz Slovenije? Lani je bilo v promet v Sloveniji danih 1535 pošiljk različnih ekoloških živil – največ paprike, korenčka, paradižnika, jabolčnega koncentrata, soje in suhih sliv. Daleč največ pošiljk je bilo iz Izraela, sledijo pa Peru, Turčija, Šri Lanka, Srbija. Od več kot 5.000 ton ekoloških izdelkov, za katere pa FURS nima podatka, koliko jih je resnično prišlo na slovenske police, smo iz Kitajske uvozili več kot 1.300 ton.
V naši košari se lahko hitro znajdejo ekološki fižol iz Kitajske, ekološka leča iz Rusije ali ekološka čičerka iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje.
“Tudi če zaupamo, da je bil tam, kjer je živilo pridelano, nadzor ustrezen, in zelo verjetno je tudi bil in je proizvajalec na primer na Kitajskem sledil zahtevam ekološkega kmetijstva v EU, ima to živilo za sabo najmanj en mesec kontejnerskega prekladanja po ladjah. Ogljični odtis je po nekaj 10.000 km transporta velik. Pri tem se razvrednoti ves pozitiven naboj ekološke označbe. Dolga transportna pot povzroči več škode, kot prinese koristi ekološko kmetovanje.” – Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
Doc. dr. Igor Pravst z inštituta za nutricionistiko občasno posega po ekološko pridelanemu sadju in zelenjavi, predvsem zaradi boljšega okusa. Pri pakiranih živilih pa pravi, da je lahko tudi drugače. Na inštitutu imajo bazo prek 10.000 živil.
Nadzor na področju ekoloških izdelkov je dvostopenjski. Nadzor z namenom certificiranja opravljajo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Inštitut za kontrolo in certifikacijo ter Bureau Veritas, d. o. o., ki so v letu 2015 skupaj odvzeli 200 vzorcev ekoloških živil in v 32 primerih ugotovili različna odstopanja. Te kontrolne organizacije imenuje in nadzira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki opravlja uraden inšpekcijski nadzor. Lani je odvzela 198 vzorcev in v šestih primerih ugotovila neskladnosti.
Evropska komisija je konec leta 2015 sprejela smernice za strožji nadzor nad določenimi ekološkim živili iz Ukrajine, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Kazahstana, Kirgizistana, Moldavije, Tadžikistana, Uzbekistana in Ruske federacije. Med naštetimi državami ni Kitajske. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe pravi, da se je zaradi globalnega povpraševanja po ekoloških živilih na Kitajskem zelo povečala ekološka pridelava.
“Ugotovili so, da je veliko preveč onesnaženja, in Kitajska je praktično izgubila verodostojnost na področju ekološke hrane. Posredovala je država in uvedla zelo stroge kazni za goljufije. Zato mislim, da je stanje malo boljše, kot je bilo.”
Kot so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, EU za leto 2017 načrtuje vzpostavitev posebne računalniške aplikacije oziroma sistema TRACES, prek katerega bo potekal uvoz vseh ekoloških izdelkov iz tretjih držav. V sistemu bodo vse ekološke pošiljke, ki bodo uvožene v EU iz vseh tretjih držav. Tako bo zagotovljena sledljivost vseh uvoženih ekoloških živil v EU.
“Če je neko živilo pridelano ekološko, to še ne pomeni nujno, da vsebuje tudi manj težkih kovin kot konvencionalno, če so vrednosti v mejah predpisov o varni hrani,” pravi inšpektorica za hrano Viktorija Belšak.
Junija 2015 je bil v Luxembourgu sprejet splošni pristop glede novega predloga uredbe za ekološko kmetovanje. Uredba je v fazi t. i. trialoga, kar pomeni, da je v usklajevanju med Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom EU. Pričakuje se, da bo uredba sprejeta do konca leta 2016.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Povpraševanje po eko izdelkih raste, pri nas predvsem na račun vse večjega uvoza. Tako se v naši košari lahko nenadoma znajde eko fižol iz Kitajske, eko leča iz Rusije, ali eko čičerika iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje.
Kaj pa, ko mora živilo do našega krožnika prepotovati več tisoč kilometrov, pri čemer za seboj pusti velik ogljični odtis? Kakšen je nadzor in koliko pregledanih vzorcev eko živil ni ustreznih? Ali eko živilo nujno vsebuje tudi manj težkih kovin? Kaj pa sladkorja? Kako racionalno, prijazno do sebe in okolja, izbirati v poplavi prehranskih trendov in marketinških prijemov?
Trg z ekološkimi živili hitro raste – žal predvsem na račun večjega uvoza – in ljudje vse pogosteje posegajo po ekološko pridelani hrani. In kaj naredijo, ko se znajdejo na primer pred izbiro med ekološkim fižolom iz Kitajske in konvencionalnim iz Slovenije? Lani je bilo v promet v Sloveniji danih 1535 pošiljk različnih ekoloških živil – največ paprike, korenčka, paradižnika, jabolčnega koncentrata, soje in suhih sliv. Daleč največ pošiljk je bilo iz Izraela, sledijo pa Peru, Turčija, Šri Lanka, Srbija. Od več kot 5.000 ton ekoloških izdelkov, za katere pa FURS nima podatka, koliko jih je resnično prišlo na slovenske police, smo iz Kitajske uvozili več kot 1.300 ton.
V naši košari se lahko hitro znajdejo ekološki fižol iz Kitajske, ekološka leča iz Rusije ali ekološka čičerka iz Kanade. Ekološka pridelava živil manj obremenjuje okolje.
“Tudi če zaupamo, da je bil tam, kjer je živilo pridelano, nadzor ustrezen, in zelo verjetno je tudi bil in je proizvajalec na primer na Kitajskem sledil zahtevam ekološkega kmetijstva v EU, ima to živilo za sabo najmanj en mesec kontejnerskega prekladanja po ladjah. Ogljični odtis je po nekaj 10.000 km transporta velik. Pri tem se razvrednoti ves pozitiven naboj ekološke označbe. Dolga transportna pot povzroči več škode, kot prinese koristi ekološko kmetovanje.” – Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar
Doc. dr. Igor Pravst z inštituta za nutricionistiko občasno posega po ekološko pridelanemu sadju in zelenjavi, predvsem zaradi boljšega okusa. Pri pakiranih živilih pa pravi, da je lahko tudi drugače. Na inštitutu imajo bazo prek 10.000 živil.
Nadzor na področju ekoloških izdelkov je dvostopenjski. Nadzor z namenom certificiranja opravljajo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Inštitut za kontrolo in certifikacijo ter Bureau Veritas, d. o. o., ki so v letu 2015 skupaj odvzeli 200 vzorcev ekoloških živil in v 32 primerih ugotovili različna odstopanja. Te kontrolne organizacije imenuje in nadzira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki opravlja uraden inšpekcijski nadzor. Lani je odvzela 198 vzorcev in v šestih primerih ugotovila neskladnosti.
Evropska komisija je konec leta 2015 sprejela smernice za strožji nadzor nad določenimi ekološkim živili iz Ukrajine, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Kazahstana, Kirgizistana, Moldavije, Tadžikistana, Uzbekistana in Ruske federacije. Med naštetimi državami ni Kitajske. Direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe pravi, da se je zaradi globalnega povpraševanja po ekoloških živilih na Kitajskem zelo povečala ekološka pridelava.
“Ugotovili so, da je veliko preveč onesnaženja, in Kitajska je praktično izgubila verodostojnost na področju ekološke hrane. Posredovala je država in uvedla zelo stroge kazni za goljufije. Zato mislim, da je stanje malo boljše, kot je bilo.”
Kot so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, EU za leto 2017 načrtuje vzpostavitev posebne računalniške aplikacije oziroma sistema TRACES, prek katerega bo potekal uvoz vseh ekoloških izdelkov iz tretjih držav. V sistemu bodo vse ekološke pošiljke, ki bodo uvožene v EU iz vseh tretjih držav. Tako bo zagotovljena sledljivost vseh uvoženih ekoloških živil v EU.
“Če je neko živilo pridelano ekološko, to še ne pomeni nujno, da vsebuje tudi manj težkih kovin kot konvencionalno, če so vrednosti v mejah predpisov o varni hrani,” pravi inšpektorica za hrano Viktorija Belšak.
Junija 2015 je bil v Luxembourgu sprejet splošni pristop glede novega predloga uredbe za ekološko kmetovanje. Uredba je v fazi t. i. trialoga, kar pomeni, da je v usklajevanju med Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom EU. Pričakuje se, da bo uredba sprejeta do konca leta 2016.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov