Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.
Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.
Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.
Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”
Franc Jamnikar je ekološki kmet že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji, na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”
S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”
Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.
Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”
Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.
“Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”
Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”
V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva
“To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”
Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.
Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.
Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.
Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.
Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”
Franc Jamnikar je ekološki kmet že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji, na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”
S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”
Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.
Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”
Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.
“Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”
Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”
V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva
“To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”
Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.
Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.
Naša poslušalka se mora z možem in dvema otrokoma v roku 90 dni izseliti iz neprofitnega stanovanja. Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana se je namreč odločil za tožbo, kljub temu, da je ob vselitvi plačala 10-odstotno lastno udeležbo, ki nastali dolg močno presega. Zakaj je stanovanjski sklad kljub lastni udeležbi in kljub temu, da je najemnica že poravnala več kot polovico dolga, vztrajal pri tožbi? Sodni stroški so stisko družine, ki je v dolgove zapadla zaradi bolezni, le še povečali. Bo država odpravila sistemske nepravilnosti na področju najema neprofitnih stanovanj?
Kdo je kriv, da podjetja, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za prevzem plastične embalaže, le te ne prevzemajo v zadostni meri? Ker se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4.500 ton plastične embalaže, na tem področju vlada pravi kaos. Komunalni delavci in inšpektorji so nemočni, krivdo za ta kaos prelagajo drug na drugega. Vsi pa so si enotni v tem, da je zakon, ki predpisuje ravnanje s plastičnimi odpadki, slab.
Čeprav center za socialno delo že vrsto let spremlja življenje družine in ve, da nujno potrebuje pomoč, je naša poslušalka, brezposelna samohranilka s tremi otroki, med njimi tudi deklico s težjo obliko cerebralne paralize, letos nenadoma ostala brez vseh oblik socialne pomoči. Je socialni sistem res tako tog, da socialni delavec lahko odloča zgolj tako, kot mu zapoveduje računalniški sistem? Je res edina pot pritožbeni postopek, ki zahteva ne le čas, pač pa tudi precej pravnega znanja pritožnika? Bodo popravki socialne zakonodaje prinesli kaj olajšanja za vse, ki zaradi lastnine doslej niso bili upravičeni do socialne pomoči?
Težave kabelskega sistema v Črnomlju. V Črnomlju ima operater kabelskega omrežja težave, ker ni vključen med dajalce soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo ceste. Občina očitke o krivdi zavrača, prav tako Upravna enota in izdelovalec projektne dokumentacije. V kraju Svibnik pri Črnomlju pa imajo zaradi teh težav že slabši sprejem televizijskega signala. Veliko pa je pritožb gledalcev, ki sodelujejo v različnih kvizih TV Golica, gre na račun visokih telefonskih računov. Tržni inšpektorji pravijo, da gre v tem primeru za agresivno in zavajajoče trženje.
Zveza potrošnikov Slovenije ugotavlja, da je stanje na področju varstva potrošnikov v Sloveniji alarmantno. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lani ni izvedlo načrtovanih javnih razpisov, razpis za Evropski potrošniški center, ki ga je sedem let uspešno vodila ZPS, pa je celo razveljavilo in se v nasprotju z nacionalnim programom samo prijavilo nanj.
Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.
Se še spomnite nekoč ugledne Prešernove družbe? Danes nima niti poštnega predala več, knjige pa prodaja Knjigarna PD. Pri tej je naša poslušalka že aprila lani naročila in plačala nov priročnik o zdravem življenju, ki naj bi izšel kmalu zatem, maja, a ga še vedno ni prejela. Na telefonski številki knjigarne se oglaša le odzivnik. Konec decembra lani so jo iz založbe le poklicali in ji povedali, da mora naročiti še eno knjigo, če želi dobiti že plačano. Pojasnili so ji, da "pač tako v Sloveniji je" ...
Minulo leto smo v oddaji obravnavali široko paleto problemov. Od težav potrošnikov do osebnih stečajev in izbrisov z zavoda za zaposlovanje do tega, da so nekateri otroci v Sloveniji še naprej prisiljeni piti onesnaženo vodo in da voda ni zasebna lastnina. Pri tem smo opozarjali na napake in anomalije, odgovorni pa so nam pri tem postregli z marsikatero obljubo, nas pošiljali ribarit v kalne vode in nas prekinjali med snemanjem. A vprašanja smo postavljali še naprej in tudi letos jih bomo. Še prej pa smo preverili, kako so se razpletle nekatere zgodbe, na katere smo opozorili v letu 2013.
Zakaj prihaja do nerazumnih podražitev in dvojnega zaračunavanja storitev? Raziskujemo primere podražitve omrežnine v Domžalah, dvakratno zaračunavanje storitve pri Telemachu in poračun premije pri Vzajemni.
Saga s prodajo lesnega giganta Novoles se nadaljuje. Nekdanji delavci pa čakajo na oživitev proizvodnje.
Dve leti po podpisu Slovenija še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami. Je pa lani s spremembo kazenskega zakonika naredila velik korak nazaj – grožnje se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak gre za pregon na zasebno tožbo. Toda grožnje bi morali jemati resno.
Kaj se dogaja v domu, ki je bil ustanovljen z namenom spodbujanja odličnosti, znanosti in pomoči ustanovam.
Nova evropska direktiva čezmejnega zdravljenja v tujini, po kateri si lahko bolniki sami izberejo zdravljenje v katerikoli državi Evropske unije, prinaša marsikatero novost. Ali to pomeni, da je zdaj pot do vseh zdravstvenih storitev lažja? Kdaj je za zdravljenje potrebna odobritev zdravstvene zavarovalnice in v kolikšni višini ta povrne stroške zdravljenja? Odgovarjala je Eva Godina z ZZZS …
Afriški migranti prihajajo v Evropo lačni, žejni in bosi. Izčrpani od dolge poti si lahko oddahnejo, ker niso utonili ali pa že prej omagali v začaranem krogu, v katerem si jih med seboj podajajo tihotapci z ljudmi. Evropska migracijska politika tihotapcem omogoča dvigovanje cen v nebo. Evropska trdnjava si, razen ob največjih tragedijah, zatiska oči pred pravim morjem tragedij ljudi, ki se masovno utapljajo pred našimi skupnimi evropskimi vrati. Zidovi utrdbe Evropske unije so stvar vseh Evropejcev, ne le bruseljskih birokratov.
Pošta, kot smo jo pozanli zadnjih nekaj desetletij, se ruši. Pošta Slovenije je v fazi prestrulturiranja, kar lahko pomeni odpovedi. Nove podružnice pa bodo tudi v trgovinah in lokalih.
... tako bi namreč lahko sklepali glede na dogajanje v izolskem domu upokojencev. V njem že od julija lani bijejo neizprosno bitko za mesto direktorja. Preplet lokalnih, političnih in drugih interesov ustvarja negotovost, ki jo čutijo tako zaposleni kot stanovalci. Člani sveta doma pa opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri investicijah, a do danes od vodstva še niso uspeli dobiti dokumentov in pojasnil, ki bi dvome lahko odpravili ali potrdili. Preverili smo tudi, kaj se dogaja v ptujskem domu upokojencev Ptuj. Sin enega od stanovalcev se že leta trudi dokazati, da njegovemu očetu zaračunavajo previsoke zneske ...
Nekatera podjetja svoje izdelke prodajajo tudi na nepošten način. Čedalje bolj zavajajoča je zlasti prodaja po telefonu. Po sledi prodaje mobilnega paketa podjetja Tušmobil je šel Marjan Jerman.
Kriterij najnižje cene pri javnih naročilih večkrat botruje temu, da je izbrana ponudba nižja od tiste, po kateri bi bilo mogoče zakonito poplačati delavce. Ti se, potem ko zahtevajo svoje pravice, soočajo z izsiljevanjem, grožnjami in prevarami.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Neveljaven email naslov