Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


17.08.2011

Krajani desetih občin nasprotujejo gradnji visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce - Pince; -Poti v alpske doline se zapirajo za promet

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


10.08.2011

Smrad iz bioplinarne v Ilirski Bistrici razburja krajane; -Vozniki tovornih vozil od uvedbe cestnin zaradi hrupa in onesnaževanja po državni cesti Kranj- Medvode ne smejo voziti . . .

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.08.2011

Kako Zavod za zdravstveno zavarovanje subvencionira medicinske pripomočke in izbere ponudnika?; Kljub prepovedi in visokim kaznim sta divji kopališči...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.07.2011

Zakaj se policija, tožilstvo in operaterji ob kraji mobilnega telefona ne odzovejo učinkoviteje? 12:05 Kje pa vas čevelj žuli: Vozniki dostavnih vozil imajo z novo prometno ureditvijo v središču Idrije veliko težav...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.07.2011

Zaradi hrupa z bližnje avtoceste v Slovenski Bistrici stanovalci zahtevajo postavitev protihrupne ograje - Kaj storiti, če ste kot lastnik vozila prejeli kaze, čeprav avta v času prekrška niste vozili vi, temveč vaš družinski član?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.07.2011

Kako ukrepati, ko vam v sadovanjaki in na njihvah divjad povzroči škodo; delodajalci zasebniki ponarejajo obvezna zdravniška spričela... 12:30 Novice

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.07.2011

V Črnomlju se je širil neznosen smrad, saj so z bližnje prašičje farme razlivali gnojnico po kmetijskih površinah; -Kakšni so razlogi, da na Vrhniki kljub velikim potrebam še vedno nimajo reševalnega vozila?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


29.06.2011

Na Dolenjskem iz zabojnikov kradejo odpadni papir - Zakaj so nekateri vrtci zapečatili igrala na zunanjem igrišču? - Kaj je razlog, da Plečnikov stadion iz dneva v dan vidno propada.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


22.06.2011

Taksi službe - Zakaj taksisti po svoje oblikujejo cene za prevoz, zakaj ne izdajajo računov in turistom obračunavajo previsoke zneske?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


15.06.2011

Halo, inšpekcija?! Na telefonski številki naj bi državljane ustrezno napotili na pravo inšpekcijsko službo. Pa jih res? -Kdo bo v Ljubljani praznil greznice?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


08.06.2011

Ste letos za ogrevanje morali plačati več, kot ste pričakovali? Gost v studiu mag. Hinko Šolinc z Direktorata za energijo odgovarja na vprašanja poslušalcev.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


01.06.2011

Zakaj je po logaškem »Napoleonovem drevoredu« dovoljen promet tovornih vozil, ki povzročajo hrup in tresljaje? Kako zapleteni so postopki za prenovo ali rušenje hiš in stanovanj s statusom kulturne dediščine?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.05.2011

Stanovalci središča Ljubljane ogorčeni zaradi hrupa, ki ga povzročajo gradnja garažne hiše in nočne prireditve - Zakaj so ljubiteljskemu restavratorju preprečili fotografiranje v tehniškem muzeju?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.05.2011

Ali je Elektro Gorenjska poslušalcu upravičeno odklopil elektriko?; -Poklicnim voznikom avtobusov se zdi sporen člen Zakona, ki določa mejo 7 kazenskih točk za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; -Zakaj Pošta...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.05.2011

Kako mobing na delovnem mestu na svoji koži občuti direktor večjega podjetja - Zakaj v Izolski bolnišnici zasebno podjetje zaračunava gledanje televizije

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.05.2011

1) Kako dolgo bo gradbena deponija še uničevala vrtičke ob Kamniški Bistrici? 2) Zakaj pri Slovenski železnicah ne moremo kupiti vozovnic brez vnaprej določenega datuma in zakaj so zamude vlakov vse pogostejše? 3) Morajo v Žalcu...

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


27.04.2011

Je vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini res prepogosto in celo škodljivo; -Otroški dodatek za otroke po 18. letu se ne ukinja s 1.6. letos, temveč s 1.1.2012 - potem pa?;- Bo načrtovana trasa 22 kilometrskega dal

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.04.2011

Je civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej zamudila zadnjo priložnost za to, da bi ohranila pred kratkim ukinjen samostojni muzej; -Kako je poslušalka plačala dolg svoje soimenjakinje

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.04.2011

Ko vam prodajo vikend . . .; - Kako do smetnjaka za papir?

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 23 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov