Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Ekološke subvencije

19.10.2016

Ekološke subvencije se zlivajo v konvencionalno mleko.

Količina slovenskih ekoloških živil na trgu se ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Ekološko kmetovanje je ena od prioritet države. V programu za razvoj podeželja ima Slovenija za programsko obdobje sedmih let do leta 2020 skupaj na voljo 1,1 milijarde evrov, od tega je tri četrtine evropskih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že na začetku za subvencije za ekološko kmetovanje namenilo 65 milijonov evrov. Število ekoloških kmetij se povečuje, pod ekološkim nadzorom je 3.400 kmetij. Toda kmetje so ekološka živila – predvsem mleko in meso – pogosto prisiljeni prodajati kot konvencionalno pridelana živila.

Anton Lesnika iz naselja Zdole v občini Kozje z ekološkim kmetovanjem pred 16 leti ni začel  zaradi subvencij, ampak zaradi zdravja in okolja. Trenutno ima 13 krav in 7 telet, toda le za meso, mleka ne oddaja več: “Prodajal sem ga kot navadno mleko, tako kot vsi. Zmešali so ga h konvencionalnemu.”

Franc Jamnikar je ekološki kmet  že od leta 1999. Gospodari na manjši kmetiji,  na približno 800 metrih nadmorske višine, na Tolstem vrhu pri Mislinji. Pričakoval je, da bo ekološke pridelke lahko prodajal po vsaj 10 odstotkov višji ceni: “Pa ni tako, še zdaleč ne. Na trgovskih policah pa je ekološko meso tako drago, da si ga ljudje z nižjimi prihodki težko privoščijo.”

S stroškovnega vidika bi se mu na majhni hribovski kmetiji bolj splačalo kmetovati konvencionalno. Zaradi takšnih razmer nekateri že opuščajo ekološko kmetovanje: “Letos jih je precej odnehalo, niso več videli izhoda.”

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani res opažali opuščanje ekološkega kmetovanja, vendar to pripisujejo predvsem spremembi sistema podpor na travnih površinah. Državna sekretarka Tanja Strniša pravi, da subvencijo na travnate površine pogojujejo s tem, da ima kmet določeno obtežbo z živalmi: “V prejšnjem programskem obdobju to ni bil pogoj.”

Površine, na katerih se kmetuje ekološko, obsegajo že skoraj desetino vseh kmetijskih površin, v zadnjih desetih letih so se s 26.000 povečale na 42.000 hektarjev. Toda na trgu se količina slovenskih ekoloških živil ne povečuje in štiri petine ekoloških izdelkov še zmeraj uvozimo.

Povpraševanje po ekoloških živilih se povečuje predvsem pri sadju in zelenjavi. Toda direktorica inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe meni, da je zelo veliko povpraševanja tudi po ekološkem mesu in mleku: “Že v vsakem supermarketu imamo ekološko mleko. Pri mesu je podobno. Imamo ekološke prodajalne, pa v njih ne najdemo zmeraj slovenskega ekološkega mesa.”

Velika večina ekoloških subvencij v Sloveniji je namenjena travnatim površinam, se pravi živinoreji, kar je nekoliko nenavadno, saj so taka plačila najbolj smiselna za take usmeritve v kmetijstvu, pri katerih se pri konvencionalni pridelavi uporablja največ pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov. Kot pravi Anamarija Slabe, so to sadjarstvo, zelenjadarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in poljedelstvo.

Moda je okolju “najmanj nevarna” ekstenzivna živinoreja. Toda v Sloveniji največ ekoloških spodbud, osemdeset odstokov, prejemajo prav živinorejske kmetije, torej za pašnike in travnike. Po drugi strani take kmetije nekaj naredijo za okolje, vendar potrošnike zanima, koliko bo slovenskih ekoloških živil v trgovinah.”

Anamarija Slabe ekološke subvencije umešča v širši kontekst subvencioniranja kmetijstva. Meni, da bi sistem morali obrniti na glavo: “Da bi rekli, da ne bomo dajali posebnih plačil, ampak bi skušali ugotoviti, koliko je dejansko obremenjujoč strošek, ki ga povzroča uporaba pesticidov. Na podlagi tega bi ustrezno obremenili tiste pridelovalce, ki uporabljajo pesticide in lahko topna mineralna gnojila. V takem sistemu bi bili onesnaževalci obdavčeni sorazmerno s stopnjo onesnaževanja okolja, tako kot je v industriji. Potem ne bi potrebovali posebnih plačil za ekološko pridelavo, ker bi naenkrat ta postala zanimiva s stroškovnega vidika.”

V Sloveniji imamo znižano davčno stopnjo za fitofarmacevtska sredstva 

To izhaja še iz časov pred desetletji , ko so ta sredstva veljala za reprodukcijsko sredstvo za kmetijstvo. To pa je postalo zelo nenavadno, ko smo začeli kmetom plačevati okoljske storitve. Po eni strani kmetom plačujemo, ker gospodarijo okolju prijazno in uporabljajo manj pesticidov, po drugi strani pa imamo znižano stopnjo davka na dodano vrednost za te pesticide. To je čudna zgodba.”

Na ministrstvu pravijo, da sistem sankcioniranja v kmetijstvu že obstaja, znižane davčne stopnje za pesticide pa ohranjajo zaradi strahu pred nezakonitim uvozom.

Po podatkih govedorejskega poslovnega združenja gre 30 % slovenskega mleka neposredno v izvoz, 42 % ga porabijo mlekarne v lasti mednarodnih korporacij, le 28 % ga porabijo slovenski predelovalci.


10.02.2010

Opozarjamo na zavajajoče garancijske pogoje proizvajalcev strešnih kritin - Zakaj lahko v oddajo Spet doma in Tednik kličete v dobrodelne namene le z določenih telefonskih številk - Zakaj so krajani Jakovice še vedno brez kanal

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


03.02.2010

Je čistilna naprava v Litiji zgrešena investicija; -Kljub obljubam odgovornih cesta Podkum - Sopota še vedno slabo prevozna; -Poslušalec predolgo čaka na zapisnik o vzroku smrti bližnje osebe

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


20.01.2010

Uradno zaprta cesta Zgornja Polskava - Frajhajm povzroča gospodarsko škodo.-Ali lahko delodajalci izplačujejo razliko za malico in tako nagrajujejo le določene zaposlene, druge pa ne?-SMS klubi živijo na račun naivnih uporabni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


13.01.2010

So cene dimnikarskih storitev res poenotene?, V vrtcu Kostanjevica ob deževju močno zamaka, vodstvo pa ne ukrepa, Premična pošta v Kalobju na Kozjanskem ne ponuja obljubljenih storitev

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.01.2010

Članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici je obvezno - Korošci v primeru regionalizacije Slovenije zahtevajo lastno koroško pokrajino - Nekorektno poslovanje trgovine Rutar

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


30.12.2009

Bo denar iz sklada obrtnikov in podjetnikov, v katerega mesečno vplačujejo poslovneži, izpuhtel? -Radioamater, ki je med vojno služil domovini, še danes nima statusa vojnega veterana.-Na Spodnje Hoče so pri DARS-u pozabili, za

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


23.12.2009

Študentje na Jesenicah brez subvencije za bivanje pri zasebnikih; -Kakšne pravice ima potrošnik, če serviser slabo opravi svoje delo?-Zakaj Val 202 slišite slabo tudi pod ljubljanskim gradom

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


16.12.2009

Otroke iz Sela Šumberk v šolo vozi neustrezno servisiran in nevaren avtobus - Poslušalec svojega stanovanja ne more vpisati v zemljiško knjigo - Na Zgornji Polskavi sosedski spori onemogočajo dovoz do šole in vrtca

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


09.12.2009

Podjetje Lesimpex dolguje poslovnim partnerjem, a je bilo vseeno nominirano za Podjetnika leta - Trgovci mladoletnim še vedno prodajajo cigarete in alkohol - Zakaj Pivka brez bencinskega servisa.

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


02.12.2009

Posrednik pri nakupu osebnih vozil iz ZDA opeharil kupce; -Strokovnjaki pozivajo državo k ukrepanju ob onesnaženosti triglavskih jezer in gorskih voda; -Delavci na Tolminski cesti kljub očitni nevarnosti delajo brez čelad

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


25.11.2009

Bo kdo pomagal uničenim gnezdom štorkelj v Prekmurju?-S.p.-ji pozor: previdno pri t.i. poslovnih sodelovanjih!-Pri četrtni skupnosti Šiška v Ljubljani nasprotujejo gradnji visokih stolpnic

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


18.11.2009

Napačne prometne označbe o razdaljah med kraji begajo voznike, Rekreativni pohodniki na Trško goro pri Novem mestu ogorčeni nad neurejenostjo poti, Previdno pri "samoimenovanih" ugodnih nakupih stanovanjske opreme in gradbene

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


11.11.2009

Lastniki so si v stanovanja vgradili sistem ogrevanja tal in balkonov, a tega ne plačujejo, Učenci osnovne šole Dragotina Ketteja si umivajo roke z mrzlo vodo?, Inšpektorat za okolje na Dobrči še vedno ni porušil na črno post

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


04.11.2009

Policijska vozila v Veliki Varnici uničujejo zasebno cesto;-Je bilo 9 milijonov evrov nepovratnih sredstev v gozdarstvu, razdeljenih v enem dnevu, pravično?-Krajani Žusterne nasprotujejo novim gradnjam ;-Zakaj informacije o

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


28.10.2009

Je oglaševanje za cenejšo elektriko GEN-i res zavajajoče; -Krajani Dogoš zaradi smeti živijo s podganami; -Je potrebno pri vožnji z izkaznico URBANA res vedno pokazati dokument; -Starši otrok nad 18 let bodo drugače uveljavljali olajšavo

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


21.10.2009

Je oglaševanje za cenejšo elektriko prek GEN-i res zavajajoče? Za mariborsko sodišče ima mesec 32 dni; -Ali je sistem za obveščanje RDS TMC na navigacijskih napravah res neprimeren za slovenski prometni prostor? "Renesansa"

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


07.10.2009

Problemi s kolesarskimi stezami v občini Beltinci, otroci v Ljubljani ostali brez ortodonta, zamude vlakov na Gorenjskem vedno hujše - pristojni pa nič

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


30.09.2009

Inšpektorji v vrtcu Vavta vas ugotovili nepravilnosti pri vpisu otrok - Občina Kočevje umetnikom mesece in mesece dolgovala denar - Družina iz Zgornje Kungote kljub reklamacijam pri investitorju še vedno živi v novi hiši polni

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


Stran 27 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov