Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Številni Slovenci so v preteklih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini. Po večini gre za države s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, pa tudi Srbije in Madžarske.
Lastniki vozil se upravičeno sprašujejo, kako je britansko podjetje, ki pošilja pozive k plačilu, pridobilo njihove osebne podatke.
Leta 2014 je voznica svoje vozilo parkirala v srbski prestolnici, poravnala tudi parkirnino, vendar je ta potekla, še preden se je vrnila do svojega avtomobila. Konec lanskega leta je prejela poziv k plačilu.
“Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, vročen je tako, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in tako, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela.” – odvetnica Breda Razdevšek
Tisti prejemniki pozivov, ki se nanje ne odzovejo, po preteku 28-dnevnega roka, za katerega ni znano, kdaj je sploh začel teči, dobijo novega, višjega za okoli 15 evrov zamudnih obresti. Domnevni dolg naj bi poravnali z nakazilom na transakcijski račun, odprt v Nemčiji.
“Res je, da so v tem pozivu stranke pozvane, naj plačajo ali vložijo ugovor, vendar je v tem primeru sporno tudi to, da stranka sploh ni dobila poziva k plačilu na kraju samem, kjer naj bi bil prekršek storjen in avtomobil posnet.”
Zunanji vir je bila v tem primeru ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu.
Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca: “Odvetnik seveda ima pravico pridobivati osebne podatke. Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicuje na ta 10. člen o odvetništvu, potem s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh naprej. In to je pač s stališča informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa.”
Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba za družbo EPC prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi samo posreduje. Hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Pred mesecem je v televizijski oddaji Posebna ponudba odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, dr. Nataša Pirc Musar, izrazila stališče, da odvetnik ne more biti samo poštar. Danes zastopa odvetniško družbo Ušeničnik Žagar: “Odvetniška družba ima kompletno pooblastilo postopek speljati od začetka do konca.”
Nihče od slovenskih voznikov – več deset tisočim so slovenski odvetniki po tekočem traku pošiljali grožnje z izvršbami – ni prejel sodne izvršbe. Prijavo zaradi ravnanja odvetniške družbe so prejeli tudi na Odvetniški zbornici. Predsednik zbornice Roman Završek nam je tik pred oddajo sporočil, da so zadevo predali disciplinskemu tožilcu.
Številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, so v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti najprej ob pomoči slovenskih odvetnikov. Ti so zanje brskali po osebnih podatkih slovenskih voznikov in jim nato za deset evrov dolga pošiljali opomine, ki so segli tudi prek 200 evrov. Njihovi poskusi izterjave so klavrno propadli. Kot bodo propadli tudi poskusi hrvaških notarjev, ki so nato prevzeli pobudo in nadaljevali poskuse izterjav. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje.
“Hrvaškim notarjem so bila taka pooblastila dana leta 2006. Izvršba na podlagi računa obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije, moderna Evropa tega sploh ne pozna.” – Mislav Kolakušič, Trgovsko sodišče v Zagrebu
Iz hrvaške notarske zbornice so nam suhoparno sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjali kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati ob pomoči sodišč. Hrvaška pa bo morala, kot kaže, že 21. spremeniti zakon o izvršbi.
Ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar je po še ne pravnomočni odločbi informacijskega pooblaščenca osebne podatke slovenskih voznikov pridobila nezakonito. Če jim s pritožbo ne bo uspelo in bo torej odločba postala pravnomočna, bodo morali osebne podatke izbrisati in jih, če bodo želeli nadaljevati pošiljanje opominov, pridobiti znova.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaključil postopek inšpekcijskega nadzora v primeru pridobivanja podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil. Več, tukaj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Številni Slovenci so v preteklih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini. Po večini gre za države s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, pa tudi Srbije in Madžarske.
Lastniki vozil se upravičeno sprašujejo, kako je britansko podjetje, ki pošilja pozive k plačilu, pridobilo njihove osebne podatke.
Leta 2014 je voznica svoje vozilo parkirala v srbski prestolnici, poravnala tudi parkirnino, vendar je ta potekla, še preden se je vrnila do svojega avtomobila. Konec lanskega leta je prejela poziv k plačilu.
“Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, vročen je tako, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in tako, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela.” – odvetnica Breda Razdevšek
Tisti prejemniki pozivov, ki se nanje ne odzovejo, po preteku 28-dnevnega roka, za katerega ni znano, kdaj je sploh začel teči, dobijo novega, višjega za okoli 15 evrov zamudnih obresti. Domnevni dolg naj bi poravnali z nakazilom na transakcijski račun, odprt v Nemčiji.
“Res je, da so v tem pozivu stranke pozvane, naj plačajo ali vložijo ugovor, vendar je v tem primeru sporno tudi to, da stranka sploh ni dobila poziva k plačilu na kraju samem, kjer naj bi bil prekršek storjen in avtomobil posnet.”
Zunanji vir je bila v tem primeru ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu.
Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca: “Odvetnik seveda ima pravico pridobivati osebne podatke. Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicuje na ta 10. člen o odvetništvu, potem s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh naprej. In to je pač s stališča informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa.”
Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba za družbo EPC prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi samo posreduje. Hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Pred mesecem je v televizijski oddaji Posebna ponudba odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, dr. Nataša Pirc Musar, izrazila stališče, da odvetnik ne more biti samo poštar. Danes zastopa odvetniško družbo Ušeničnik Žagar: “Odvetniška družba ima kompletno pooblastilo postopek speljati od začetka do konca.”
Nihče od slovenskih voznikov – več deset tisočim so slovenski odvetniki po tekočem traku pošiljali grožnje z izvršbami – ni prejel sodne izvršbe. Prijavo zaradi ravnanja odvetniške družbe so prejeli tudi na Odvetniški zbornici. Predsednik zbornice Roman Završek nam je tik pred oddajo sporočil, da so zadevo predali disciplinskemu tožilcu.
Številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, so v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti najprej ob pomoči slovenskih odvetnikov. Ti so zanje brskali po osebnih podatkih slovenskih voznikov in jim nato za deset evrov dolga pošiljali opomine, ki so segli tudi prek 200 evrov. Njihovi poskusi izterjave so klavrno propadli. Kot bodo propadli tudi poskusi hrvaških notarjev, ki so nato prevzeli pobudo in nadaljevali poskuse izterjav. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje.
“Hrvaškim notarjem so bila taka pooblastila dana leta 2006. Izvršba na podlagi računa obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije, moderna Evropa tega sploh ne pozna.” – Mislav Kolakušič, Trgovsko sodišče v Zagrebu
Iz hrvaške notarske zbornice so nam suhoparno sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjali kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati ob pomoči sodišč. Hrvaška pa bo morala, kot kaže, že 21. spremeniti zakon o izvršbi.
Ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar je po še ne pravnomočni odločbi informacijskega pooblaščenca osebne podatke slovenskih voznikov pridobila nezakonito. Če jim s pritožbo ne bo uspelo in bo torej odločba postala pravnomočna, bodo morali osebne podatke izbrisati in jih, če bodo želeli nadaljevati pošiljanje opominov, pridobiti znova.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaključil postopek inšpekcijskega nadzora v primeru pridobivanja podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil. Več, tukaj.
Neizbežno je, da bo privatizacijski val kmalu ujel tudi Telekom, z njim pa še hčerinsko podjetje Soline, ki kot koncesionar že 13 let zgledno skrbi za krajinski park Sečoveljske soline. Ko je bila v državi sprejeta odločitev o prodaji Telekoma, se nihče ni vprašal, kakšna usoda lahko zaradi novega lastnika čaka park. Država bo sicer ostala lastnica, a koncesijo za upravljanje bo z nakupom Telekoma dobil nov kupec. Kaj se bo zgodilo, če ne bo imel pravega odnosa do nedobičkonosnih in izjemno občutljivih solin, in kaj če mu država ne bo gledala pod prste? To ne skrbi samo tamkajšnjih prebivalcev, temveč vso slovensko javnost. Pa je skrb upravičena?
Po dolgih letih čakanja so tudi vaščani Tlak pri Šmarju Sap ali, če hočete na obrobju Ljubljane, dočakali izgradnjo glavnega kanalizacijskega voda. Iz občine Grosuplje so tako prejeli obvestilo o postopkih priključitve obstoječe stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ter seveda odločbo o višini komunalnega prispevka za priključitev.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Osvajanje in obisk gora so priljubljena rekreacija številnih alpinistov, planincev in turnih smučarjev. Zahtevne, tudi plezalne ture in turno smučanje pa vodijo gorski vodniki, ki so povezani v Združenje slovenskih gorskih vodnikov.
Na Gradišču nad Prvačino zaradi plazenja tal že več kot desetletje živijo v nenehnem strahu in negotovosti. Država, ki bi morala poskrbeti za sanacijo tega plazu velikega obsega, je sicer poskrbela za podporni zid, ki je nekoliko omilil drsenje zemljine, toda dela ostajajo nedokončana, pa tudi postavljene zaščite nihče ne vzdržuje.
Nekateri tuji turistični vodniki turistom v Ljubljani razlagajo, da je Narodna univerzitetna knjižnica zaradi značilne rdeče opeke zadnji ostanek komunistične arhitekture. Smo ena redkih držav, ki ima na glavnem trgu prestolnice spomenik pesniku, nekateri vodniki brez licence pa prosto po Prešernu pojasnjujejo, da gre za spomenik Marcu Polu. Turistična sezona se je že začela, samo v Ljubljani so marca zabeležili 23 odstotkov več nočitev kot v enakem mesecu lani. Ob vse večjem številu turistov pa narašča tudi število turističnih vodnikov iz tujine, ki brez vseh licenc turistom razkazujejo slovenske znamenitosti. Zakaj za tuje turistične vodnike veljajo drugačna pravila kot lokalne? Kdo je lahko turistični vodnik in kdo ne in zakaj sami sebi strižemo krila na področju turizma?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v letu 2014 v zakup in najem oddal skupno 54 803 hektarjev zemljišč in s tem ustvaril dobrih 7 milijonov in pol evrov prihodka. Če bi sodili samo po številkah, pobranih najemninah, bi lahko sklepali, da je sklad dober gospodar. A ni čisto tako: veliko zemljišč, s katerim upravlja sklad je zaraščenih, na mnogih stojijo počitniške prikolice, hiške in podobni objekti. Da nimajo pravega nadzora nad premoženjem pa priča tudi podatek, da je na enem od prvovrstnih kmetijskih zemljišč celo deponija gradbenega materiala. izvedeli pa ste tudi, kako do nadomestne vinjete, če sami zamenjate razbito vetrobransko steklo na avtomobilu. Je dovolj račun za vinjeto ali res potrebujemo še račun za zamenjavo vetrobranskega stekla?
Vsak si želi stara leta preživeti kar najlepše in v miru. Mnogi se zato odločijo za doživljenjsko oskrbo in na tistega, ki je pripravljen skrbeti zanje, prepišejo svoje premoženje. Naša poslušalka, devetdeset letna gospa, je storila prav to, a ker z oskrbo ni bila zadovoljna je hotela pogodbo preklicati. A ker pogodba ni bila natančno in jasno zapisana je ostala brez vsega.
Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Zveza potrošnikov Slovenije je Telekom Slovenije pozvala, naj naročnikom vrne nesporni del škode, ki jo je povzročil z vsiljevanjem storitve ISDN, in najpozneje do 10. marca poda javni odgovor. Toda Telekom se za pozive ne zmeni in izkorišča vse pravne možnosti. Bodo kljub ugotovitvi Javne agencije za varstvo konkurence in potrditvi upravnega sodišča, da je Telekom zlorabljal prevladujoči položaj, odškodninski zahtevki zastarali, tako kot je že zastaral rok za izrek globe?
Žrtve so največkrat posojilojemalci z nizkimi prihodki, ki jih banke zavrnejo, posojilo pa vsemu navkljub nujno potrebujejo. Posojilodajalci jim zaračunavajo oderuške obresti, velike stroške odobritve in na pogodbah navajajo večkratnike dejanskih posojil. V zadnjem letu je policija zabeležila kar 700 takšnih primerov. Mnogi so na ta način ostali brez hiše ali stanovanja.
Pretekli teden je v Lendavi potekala javna tribuna Ustavimo fracking v Petišovcih. Pobudniki so zaskrbljeni zaradi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja za novo centralno plinsko postajo v Petišovcih. Ta naj bi predelovala plin, ki bi ga pridobivali s postopki fracking na petišovskem plinskem polju. Javnim ustanovam in vlagateljem vloge med drugim očitajo netransparentno informiranje in zahtevajo sprejetje posebne zakonodaje o frackingu.
Kakšna je strategija države do centrov sodela oziroma coworkinga? Na eni strani je finančno spodbudila odprtje novega coworking centra v Mariboru, kjer je že pred te obstajala dobro delujoča coworking skupnost, na drugi pa je negativno odgovorila na prošnjo ljubljanskega kreativnega centra Poligon, ki se zaradi visokih stroškov borijo za preživetje – še več, odgovorili so, naj se prijavljajo na razpise, ki pa jih za zdaj ni bilo. Bo država coworkingom priskočila na pomoč ali dopustila uničenje dobre prakse pomoči samozaposlenim?
Lani so po svetu v vetrne elektrarne investirali 100 milijard dolarjev. Če bi glede na število prebivalcev v vetrnice podobno vlagali tudi v Sloveniji, bi morali vanje vložiti okrog 30 milijonov. Toda, tako kot na področju sončnih elektrarn, v letu 2014 investicij nismo imeli. Na zemljevidu vetrnih elektrarn v Evropi predstavljamo belo liso. Po nekaterih ocenah bi pri nas lahko postavili več sto vetrnic, vendar tega ne počnemo. Najprej zaradi ptic, zdaj pa zaradi hrupa in strahu pred vplivi na zdravje.
O visokih zneskih na položnicah za ogrevanje pri zaprtih radiatorjih v Mariboru, odovarjamo pa tudi na vprašanje, kaj storiti, če vas Zavod za zaposlovanje napoti na sumljivo podjetje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Po 25-ih letih so se v začetku decembra zgodile spremembe na čelu ptujskega doma za upokojence. Dolgoletno direktorico Kristino Dokl je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak razrešila s položaja, novi svet zavoda pa je na to mesto imenoval Jožico Šemnički. Čeprav je ta v prvem mesecu glavnino svojega delovanja usmerila v normalizacijo razmer v dom, pa na dan prihajajo tudi podrobnosti zapuščine Kristine Dokl. Med bolj presenetljivimi je 11,5 milijona evrov presežka v poslovanju, kar je za javni neprofitni zavod izjemno visoka številka. Ali je bil ta presežek ustvarjen na zakonit način?
Vlagatelj na Drenovem Griču ni dobil gradbenega dovoljenja za naselje vrstnih hiš na poplavnem območju. Občina Vrhnika meni, da bi z graditvijo 78 vrstnih hiš drastično poslabšal poplavno stanje na obstoječih, pozidanih zemljiščih in s tem ogrozil življenja in premoženje v naselju. Toda upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost alineje člena občinskega akta, zato je zadevo vrnilo v postopek upravni enoti, ki pa pri odločanju ne bo smela upoštevati negativne odločbe za izdajo vodnega soglasja, saj je ARSO ni izdal v predpisanem roku.
Neveljaven email naslov