Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Številni Slovenci so v preteklih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini. Po večini gre za države s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, pa tudi Srbije in Madžarske.
Lastniki vozil se upravičeno sprašujejo, kako je britansko podjetje, ki pošilja pozive k plačilu, pridobilo njihove osebne podatke.
Leta 2014 je voznica svoje vozilo parkirala v srbski prestolnici, poravnala tudi parkirnino, vendar je ta potekla, še preden se je vrnila do svojega avtomobila. Konec lanskega leta je prejela poziv k plačilu.
“Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, vročen je tako, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in tako, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela.” – odvetnica Breda Razdevšek
Tisti prejemniki pozivov, ki se nanje ne odzovejo, po preteku 28-dnevnega roka, za katerega ni znano, kdaj je sploh začel teči, dobijo novega, višjega za okoli 15 evrov zamudnih obresti. Domnevni dolg naj bi poravnali z nakazilom na transakcijski račun, odprt v Nemčiji.
“Res je, da so v tem pozivu stranke pozvane, naj plačajo ali vložijo ugovor, vendar je v tem primeru sporno tudi to, da stranka sploh ni dobila poziva k plačilu na kraju samem, kjer naj bi bil prekršek storjen in avtomobil posnet.”
Zunanji vir je bila v tem primeru ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu.
Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca: “Odvetnik seveda ima pravico pridobivati osebne podatke. Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicuje na ta 10. člen o odvetništvu, potem s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh naprej. In to je pač s stališča informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa.”
Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba za družbo EPC prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi samo posreduje. Hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Pred mesecem je v televizijski oddaji Posebna ponudba odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, dr. Nataša Pirc Musar, izrazila stališče, da odvetnik ne more biti samo poštar. Danes zastopa odvetniško družbo Ušeničnik Žagar: “Odvetniška družba ima kompletno pooblastilo postopek speljati od začetka do konca.”
Nihče od slovenskih voznikov – več deset tisočim so slovenski odvetniki po tekočem traku pošiljali grožnje z izvršbami – ni prejel sodne izvršbe. Prijavo zaradi ravnanja odvetniške družbe so prejeli tudi na Odvetniški zbornici. Predsednik zbornice Roman Završek nam je tik pred oddajo sporočil, da so zadevo predali disciplinskemu tožilcu.
Številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, so v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti najprej ob pomoči slovenskih odvetnikov. Ti so zanje brskali po osebnih podatkih slovenskih voznikov in jim nato za deset evrov dolga pošiljali opomine, ki so segli tudi prek 200 evrov. Njihovi poskusi izterjave so klavrno propadli. Kot bodo propadli tudi poskusi hrvaških notarjev, ki so nato prevzeli pobudo in nadaljevali poskuse izterjav. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje.
“Hrvaškim notarjem so bila taka pooblastila dana leta 2006. Izvršba na podlagi računa obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije, moderna Evropa tega sploh ne pozna.” – Mislav Kolakušič, Trgovsko sodišče v Zagrebu
Iz hrvaške notarske zbornice so nam suhoparno sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjali kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati ob pomoči sodišč. Hrvaška pa bo morala, kot kaže, že 21. spremeniti zakon o izvršbi.
Ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar je po še ne pravnomočni odločbi informacijskega pooblaščenca osebne podatke slovenskih voznikov pridobila nezakonito. Če jim s pritožbo ne bo uspelo in bo torej odločba postala pravnomočna, bodo morali osebne podatke izbrisati in jih, če bodo želeli nadaljevati pošiljanje opominov, pridobiti znova.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaključil postopek inšpekcijskega nadzora v primeru pridobivanja podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil. Več, tukaj.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.
Številni Slovenci so v preteklih tednih v poštne nabiralnike prejeli pisma s pozivom k plačilu domnevno neplačane parkirnine v tujini. Po večini gre za države s področja nekdanje Jugoslavije, predvsem Hrvaške, pa tudi Srbije in Madžarske.
Lastniki vozil se upravičeno sprašujejo, kako je britansko podjetje, ki pošilja pozive k plačilu, pridobilo njihove osebne podatke.
Leta 2014 je voznica svoje vozilo parkirala v srbski prestolnici, poravnala tudi parkirnino, vendar je ta potekla, še preden se je vrnila do svojega avtomobila. Konec lanskega leta je prejela poziv k plačilu.
“Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, vročen je tako, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in tako, da bi se videlo, da je stranka dejansko to pisanje prejela.” – odvetnica Breda Razdevšek
Tisti prejemniki pozivov, ki se nanje ne odzovejo, po preteku 28-dnevnega roka, za katerega ni znano, kdaj je sploh začel teči, dobijo novega, višjega za okoli 15 evrov zamudnih obresti. Domnevni dolg naj bi poravnali z nakazilom na transakcijski račun, odprt v Nemčiji.
“Res je, da so v tem pozivu stranke pozvane, naj plačajo ali vložijo ugovor, vendar je v tem primeru sporno tudi to, da stranka sploh ni dobila poziva k plačilu na kraju samem, kjer naj bi bil prekršek storjen in avtomobil posnet.”
Zunanji vir je bila v tem primeru ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar, ki je osebne podatke lastnikov vozil pridobila od upravnih enot in se pri zahtevi sklicevala na 10. člen Zakona o odvetništvu.
Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov v Uradu informacijskega pooblaščenca: “Odvetnik seveda ima pravico pridobivati osebne podatke. Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicuje na ta 10. člen o odvetništvu, potem s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh naprej. In to je pač s stališča informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, sporna praksa.”
Informacijski pooblaščenec je z odločbo odredil, da mora odvetniška družba za družbo EPC prenehati pridobivati osebne podatke z namenom, da jih družbi samo posreduje. Hkrati so odredili tudi izbris vseh osebnih podatkov, ki so jih za podjetje pridobili do izdaje odločbe. Pred mesecem je v televizijski oddaji Posebna ponudba odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, dr. Nataša Pirc Musar, izrazila stališče, da odvetnik ne more biti samo poštar. Danes zastopa odvetniško družbo Ušeničnik Žagar: “Odvetniška družba ima kompletno pooblastilo postopek speljati od začetka do konca.”
Nihče od slovenskih voznikov – več deset tisočim so slovenski odvetniki po tekočem traku pošiljali grožnje z izvršbami – ni prejel sodne izvršbe. Prijavo zaradi ravnanja odvetniške družbe so prejeli tudi na Odvetniški zbornici. Predsednik zbornice Roman Završek nam je tik pred oddajo sporočil, da so zadevo predali disciplinskemu tožilcu.
Številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, so v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti najprej ob pomoči slovenskih odvetnikov. Ti so zanje brskali po osebnih podatkih slovenskih voznikov in jim nato za deset evrov dolga pošiljali opomine, ki so segli tudi prek 200 evrov. Njihovi poskusi izterjave so klavrno propadli. Kot bodo propadli tudi poskusi hrvaških notarjev, ki so nato prevzeli pobudo in nadaljevali poskuse izterjav. Notarjem na Hrvaškem namreč zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje.
“Hrvaškim notarjem so bila taka pooblastila dana leta 2006. Izvršba na podlagi računa obstaja samo na področju nekdanje Jugoslavije, moderna Evropa tega sploh ne pozna.” – Mislav Kolakušič, Trgovsko sodišče v Zagrebu
Iz hrvaške notarske zbornice so nam suhoparno sporočili, da bodo hrvaška mesta in občine kot najpogostejši upniki v postopkih izterjave tujih državljanov dolgove lahko izterjali kljub sodbi Evropskega sodišča, le da bodo morali postopke speljati ob pomoči sodišč. Hrvaška pa bo morala, kot kaže, že 21. spremeniti zakon o izvršbi.
Ljubljanska odvetniška družba Ušeničnik Žagar je po še ne pravnomočni odločbi informacijskega pooblaščenca osebne podatke slovenskih voznikov pridobila nezakonito. Če jim s pritožbo ne bo uspelo in bo torej odločba postala pravnomočna, bodo morali osebne podatke izbrisati in jih, če bodo želeli nadaljevati pošiljanje opominov, pridobiti znova.
Informacijski pooblaščenec (IP) je zaključil postopek inšpekcijskega nadzora v primeru pridobivanja podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil. Več, tukaj.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov