Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
Ljubljana je najboljše glavno mesto po stopnji ločenega zbiranja in trenutno dosega 65 odstotkov. Toda ob vseh teh lepih številkah marsikaj tudi smrdi. Članstvo v mreži Zero Waste je Ljubljani prineslo nekaj pomembnih točk, ki so pripomogle k temu, da je dobila naslov zelena prestolnica Evrope. Lani pa je od Zero Wasta Ljubljana prejela rumeni karton. Vodja programa Zero Waste Slovenija Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja pojasnjuje da “niso izpolnjevali minimalnih formalnih zahtev po transparentnosti. Zapletlo se je pri tem, ko smo prek medijev izvedeli, da je Ljubljana podpisala dolgoročno pogodbo o sežiganju odpadkov, ki nastanejo v njihovem regionalnem centru, da bo to sežigala v sežigalnici na Dunaju. Ob tem pa niso povedali, kakšne načrte imajo, da bi te količine v določenem časovnem obdobju tudi znižali.” V mreži Zero Waste ne zanikajo uspehov Ljubljane, a “zero waste ne vključuje podpore sežiganja odpadkov.”
V društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da se danes izkazuje, da je ljubljanski center za ravnanje z odpadki predimenzioniran. Odpadkov je namreč manj kot kapacitet, za katere so bili projektirani centri. Direktor javnega podjetja Snaga Janko Kramžar zanika, da bi bili centri predimenzionirani. Dodaja da so “ljubljanski center načrtovali za devet občin. Ker smo spoznali, da bo zaradi pospešenega ločenega zbiranja ta količina manjša, smo postopoma priključevali več in več občin. Od začetnih 9, imamo zdaj že prek 40 občin, ki vozijo v Ljubljano.”
Ker imajo centri premalo dela je boj za občine, ki bi k njim vozile smeti oster. Kapacitete centra za ravnanje odpadki v Novem mestu denimo so zapolnjene le 45 odstotno. A na Snagi pravijo, da očitki, da bodo centri prinesli dražje položnice, niso upravičeni. Čeprav je bila v lanskem letu izguba na nivoju celotne Snage, ne samo na nivoju obdelave odpadkov, 2 milijona evrov, to je po dolgem obdobju poslovanja brez izgube prvič. Zaenkrat podražitve niso predvidene.
Ne glede na vse, kar se dogaja v ozadju, občani vse bolj ločujemo odpadke, to pa še ne pomeni, da bodo ti tudi ustrezno reciklirani.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.
Ljubljana je najboljše glavno mesto po stopnji ločenega zbiranja in trenutno dosega 65 odstotkov. Toda ob vseh teh lepih številkah marsikaj tudi smrdi. Članstvo v mreži Zero Waste je Ljubljani prineslo nekaj pomembnih točk, ki so pripomogle k temu, da je dobila naslov zelena prestolnica Evrope. Lani pa je od Zero Wasta Ljubljana prejela rumeni karton. Vodja programa Zero Waste Slovenija Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja pojasnjuje da “niso izpolnjevali minimalnih formalnih zahtev po transparentnosti. Zapletlo se je pri tem, ko smo prek medijev izvedeli, da je Ljubljana podpisala dolgoročno pogodbo o sežiganju odpadkov, ki nastanejo v njihovem regionalnem centru, da bo to sežigala v sežigalnici na Dunaju. Ob tem pa niso povedali, kakšne načrte imajo, da bi te količine v določenem časovnem obdobju tudi znižali.” V mreži Zero Waste ne zanikajo uspehov Ljubljane, a “zero waste ne vključuje podpore sežiganja odpadkov.”
V društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da se danes izkazuje, da je ljubljanski center za ravnanje z odpadki predimenzioniran. Odpadkov je namreč manj kot kapacitet, za katere so bili projektirani centri. Direktor javnega podjetja Snaga Janko Kramžar zanika, da bi bili centri predimenzionirani. Dodaja da so “ljubljanski center načrtovali za devet občin. Ker smo spoznali, da bo zaradi pospešenega ločenega zbiranja ta količina manjša, smo postopoma priključevali več in več občin. Od začetnih 9, imamo zdaj že prek 40 občin, ki vozijo v Ljubljano.”
Ker imajo centri premalo dela je boj za občine, ki bi k njim vozile smeti oster. Kapacitete centra za ravnanje odpadki v Novem mestu denimo so zapolnjene le 45 odstotno. A na Snagi pravijo, da očitki, da bodo centri prinesli dražje položnice, niso upravičeni. Čeprav je bila v lanskem letu izguba na nivoju celotne Snage, ne samo na nivoju obdelave odpadkov, 2 milijona evrov, to je po dolgem obdobju poslovanja brez izgube prvič. Zaenkrat podražitve niso predvidene.
Ne glede na vse, kar se dogaja v ozadju, občani vse bolj ločujemo odpadke, to pa še ne pomeni, da bodo ti tudi ustrezno reciklirani.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov