S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.

S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.

Ljubljana tik pred rdečim kartonom

Ljubljana je najboljše glavno mesto po stopnji ločenega zbiranja in trenutno dosega 65 odstotkov. Toda ob vseh teh lepih številkah marsikaj tudi smrdi. Članstvo v mreži Zero Waste je Ljubljani prineslo nekaj pomembnih točk, ki so pripomogle k temu, da je dobila naslov zelena prestolnica Evrope. Lani pa je od Zero Wasta Ljubljana prejela rumeni karton. Vodja programa Zero Waste Slovenija Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja pojasnjuje da “niso izpolnjevali minimalnih formalnih zahtev po transparentnosti. Zapletlo se je pri tem, ko smo prek medijev izvedeli, da je Ljubljana podpisala dolgoročno pogodbo o sežiganju odpadkov, ki nastanejo v njihovem regionalnem centru, da bo to sežigala v sežigalnici na Dunaju. Ob tem pa niso povedali, kakšne načrte imajo, da bi te količine v določenem časovnem obdobju tudi znižali.” V mreži Zero Waste ne zanikajo uspehov Ljubljane, a “zero waste ne vključuje podpore sežiganja odpadkov.”

Predimenzionirani centri za ravnanje z odpadki?

V društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da se danes izkazuje, da je ljubljanski center  za ravnanje z odpadki predimenzioniran. Odpadkov je namreč manj kot kapacitet, za katere so bili projektirani centri.  Direktor javnega podjetja Snaga Janko Kramžar zanika, da bi bili centri predimenzionirani. Dodaja da so “ljubljanski center načrtovali za devet občin. Ker smo spoznali, da bo zaradi pospešenega ločenega zbiranja ta količina manjša, smo postopoma priključevali več in več občin. Od začetnih 9, imamo zdaj že prek 40 občin, ki vozijo v Ljubljano.”

Ker imajo centri premalo dela je boj za občine, ki bi k njim vozile smeti oster. Kapacitete centra za ravnanje odpadki v Novem mestu denimo so zapolnjene le 45 odstotno. A na Snagi pravijo, da očitki, da bodo centri prinesli dražje položnice, niso upravičeni. Čeprav je bila v lanskem letu izguba na nivoju celotne Snage, ne samo na nivoju obdelave odpadkov, 2 milijona evrov, to je po dolgem obdobju poslovanja brez izgube prvič. Zaenkrat podražitve niso predvidene.

Ne glede na vse, kar se dogaja v ozadju, občani vse bolj ločujemo odpadke, to pa še ne pomeni, da bodo ti tudi ustrezno reciklirani.