Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU, ker ni sanirala nezakonitih občinskih odlagališč. Komisija ugotavlja, da ta odlagališča kljub neobratovanju še vedno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte pravi, da to vprašanje še vedno ni rešeno, ker občine niso predložile finančnih jamstev, ki so pogoj, da lahko ARSO izda dovoljenje. Ministrstvo načrtuje, da bo vse odločbe izdalo do konca leta 2018.
Končuje se javna obravnava za tri osnutke uredb. Veliko prahu, še posebej med humanitarnimi organizacijami, je dvignila uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, saj bi ukinila zbiranje zamaškov in starega papirja v humanitarne namene. Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pravi, da s sredstvi od zbiranja zamaškov in starega papirja otrokom plačajo denimo dodatne terapije, ki jih potrebujejo zaradi bolezni, ker država ne namenja dovolj denarja. Na uredbo jih je opozoril eden od donatorjev, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali prav vse predpise na vseh področjih v državi.
Ministrstvo je na svoji spletni strani že objavilo obvestilo, da bo “MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene”.
Tanja Bolte pa je v oddaji povedala, da tega ne bodo popravili v uredbi, ampak s spremembo zakona o varstvu okolja. “To bo zagotovo v zakonu.”
Ministrstvo je pripravilo tudi dve uredbi, ki sta povezani z odpadno embalažo. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da ne bosta prinesli rešitve sistemskih problemov z embalažo. “Na koncu leta vedno ostanejo neprevzete količine. Pri embalaži proizvajalci trenutno nič ne prispevajo k zbiranju odpadkov.” Ekologi brez meja so pričakovali ambicioznejše korake.
Na ministrstvu pravijo, da je uredba o odpadni embalaži namenjena predvsem temu, da se vnese evropska direktiva glede plastičnih vrečk, razširjeno odgovornost proizvajalcev pa bodo uredili z zakonom. Brezplačne plastične vrečke se z uredbo ukinjajo, brezplačne pa ostajajo vrečke za sadje in zelenjavo.
Kot smo na Valu 202 že poročali, so regijski centri za ravnanje z odpadki predimenzionirani in porazdeljeni enakomerno. Generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin: “V kolikor prepustite obdelavo odpadkov lokalnim skupnostim, potem se vam lahko zgodi, kar se je v resnici zgodilo.”
Na Računskem sodišču menijo, da bi se tveganje, da bodo kapacitete centrov za ravnanje z odpadki neizkoriščene, bolje obvladovalo, če bi pristojnost ministrstvo opredelilo na ravni države. Vrhovna državna revizorka Maja Bilbija poudarja, da v operativnem programu odstranjevanja komunalnih odpadkov niso bile opravljene analiza stroškov in koristi posameznega regijskega centra.
“Zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno opredeljena. Ocenili smo, da ministrstvo ni ustrezno obvladalo tveganja, da bodo centri za ravnanje z odpadki preveliki glede na količino nastalih mešanih komunalnih odpadkov.”
Behin ne misli, da se bo zgodilo to, da bo Slovenija morala vračati kohezijska sredstva, vendar “dejstvo je, da sistem to omogoča in finančne korekcije se izrekajo po vseh državah”.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?
Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila postopek proti Sloveniji pred sodiščem EU, ker ni sanirala nezakonitih občinskih odlagališč. Komisija ugotavlja, da ta odlagališča kljub neobratovanju še vedno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte pravi, da to vprašanje še vedno ni rešeno, ker občine niso predložile finančnih jamstev, ki so pogoj, da lahko ARSO izda dovoljenje. Ministrstvo načrtuje, da bo vse odločbe izdalo do konca leta 2018.
Končuje se javna obravnava za tri osnutke uredb. Veliko prahu, še posebej med humanitarnimi organizacijami, je dvignila uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, saj bi ukinila zbiranje zamaškov in starega papirja v humanitarne namene. Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pravi, da s sredstvi od zbiranja zamaškov in starega papirja otrokom plačajo denimo dodatne terapije, ki jih potrebujejo zaradi bolezni, ker država ne namenja dovolj denarja. Na uredbo jih je opozoril eden od donatorjev, saj nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali prav vse predpise na vseh področjih v državi.
Ministrstvo je na svoji spletni strani že objavilo obvestilo, da bo “MOP predlog uredbe po končani javni obravnavi popravil na način, da bo omogočeno zbiranje v humanitarne namene”.
Tanja Bolte pa je v oddaji povedala, da tega ne bodo popravili v uredbi, ampak s spremembo zakona o varstvu okolja. “To bo zagotovo v zakonu.”
Ministrstvo je pripravilo tudi dve uredbi, ki sta povezani z odpadno embalažo. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da ne bosta prinesli rešitve sistemskih problemov z embalažo. “Na koncu leta vedno ostanejo neprevzete količine. Pri embalaži proizvajalci trenutno nič ne prispevajo k zbiranju odpadkov.” Ekologi brez meja so pričakovali ambicioznejše korake.
Na ministrstvu pravijo, da je uredba o odpadni embalaži namenjena predvsem temu, da se vnese evropska direktiva glede plastičnih vrečk, razširjeno odgovornost proizvajalcev pa bodo uredili z zakonom. Brezplačne plastične vrečke se z uredbo ukinjajo, brezplačne pa ostajajo vrečke za sadje in zelenjavo.
Kot smo na Valu 202 že poročali, so regijski centri za ravnanje z odpadki predimenzionirani in porazdeljeni enakomerno. Generalni direktor Direktorata za vode in investicije Leon Behin: “V kolikor prepustite obdelavo odpadkov lokalnim skupnostim, potem se vam lahko zgodi, kar se je v resnici zgodilo.”
Na Računskem sodišču menijo, da bi se tveganje, da bodo kapacitete centrov za ravnanje z odpadki neizkoriščene, bolje obvladovalo, če bi pristojnost ministrstvo opredelilo na ravni države. Vrhovna državna revizorka Maja Bilbija poudarja, da v operativnem programu odstranjevanja komunalnih odpadkov niso bile opravljene analiza stroškov in koristi posameznega regijskega centra.
“Zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno opredeljena. Ocenili smo, da ministrstvo ni ustrezno obvladalo tveganja, da bodo centri za ravnanje z odpadki preveliki glede na količino nastalih mešanih komunalnih odpadkov.”
Behin ne misli, da se bo zgodilo to, da bo Slovenija morala vračati kohezijska sredstva, vendar “dejstvo je, da sistem to omogoča in finančne korekcije se izrekajo po vseh državah”.
Turistične agencije so že pred krizo doživljale korenite spremembe na trgu, saj vse več ljudi zaradi razvejanih možnosti spletnih rezervacij in plačil potuje v lastni organizaciji. Nekatere agencije so se prilagodile, nekaj jih je tudi propadlo, veliko jih životari. Kaj se dogaja s slovenskimi turističnimi agencijami v teh težkih razmerah, kako poslujejo, predvsem pa, kakšne so njihove storitve?
Kar 67 % melon, 60 % hrušk in 29 % jabolk, ki so jih inšpektorji pregledali v šolah in vrtcih, ni označenih v skladu s predpisi, nepravilnosti so tudi pri navajanju porekla sadja. Pisal nam je sadjar, ki se sprašuje, zakaj naši otroci v šolah in vrtcih jedo tuja jabolka, pri katerih ni jasno, od kod izvirajo, nimajo certifikata in so škropljena s sredstvi, ki v Sloveniji sploh niso dovoljena, medtem ko slovenska jabolka pogosto končajo tudi na deponiji. Po drugi strani pa se v vrtcih se sprašujejo zakaj, saj menda nekateri naši sadjarji sadje raje zavržejo, kot da bi ga ponudili po sprejemljivi ceni.
Poplavljanje potokov v spodnjem Podravju je stalnica vsakega leta; zalite ceste, hiše in polja pa so po mnenju mnogih predvsem posledica slabega vzdrževanja potokov in zaraščenosti, zaradi katere se struge prehitro napolnijo. Domačini in številni župani so prepričani, da so za takšno stanje odgovorni predvsem okoljevarstveniki in območje Nature 2000. Ti pa pogrešajo aktivnejšo vlogo države in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev. A kje najti denar?
V Sloveniji imamo številne nevladne organizacije in humanitarna društva, ki izvajajo odlične programe dela. Slednji so preko razpisov financirani na državni in lokalni ravni, a kaj ko to ni dovolj. Nevladne in humanitarne organizacije za svoj obstoj potrebujejo tudi kritje delovnih stroškov, to so lahko investicijski stroški, ki na primer nastanejo pri določenih obnovah in selitvah) ali pa operativni stroški (kateri krijejo stroške najemnine, elektrike, vode ipd.). Na primeru Slovenske filantropije smo preverjali kako.
Do čudežnih izdelkov za hujšanje nas loči le nekaj klikov, kdo pa je tisti, ki zagotavlja, da je tovrsten nakup varen in obljubo v primeru nedelovanju tudi izpolni?
Za upravljanje s poslovno-stanovanjskim objektom SPB-1 v Domžalah se borita dve podjetji, ki sta registrirani za upravljanje z objekti. Podjetje Aktiva ima z lastniki sklenjeno pogodbo o upravljanju že od leta 2004, sedaj pa se je precej njih odločilo za sklenitev pogodbe s podjetjem SPL iz Ljubljane.
Oddelek invalidne mladine v Stari Gori, ki je v sklopu Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, je prvenstveno namenjen zdravljenju otrok, ki imajo hude nevrološke pa tudi druge telesne okvare. Čeprav oddelek velja za strokovno uspešnega, pa so precej manj uspešni v želji po novih prostorih, v katerih bivajo otroci.
Skupina varnostnikov je zaradi številnih kršitev pravic v podjetju odšla na inšpektorat za delo. Inšpektorica jim je povedala, da če bodo dali prijavo, lahko računajo na to, da bodo čez mesec dni ostali brez službe. Po takšnem nasvetu so delavci raje ostali tiho. Zakaj ni dobro molčati, na kakšen način je mogoče ukrepati in kako se morajo odzvati inšpektorji, smo vprašali glavno inšpektorico za delo RS Natašo Trček in prof. dr. Barbaro Kresal s FSD in EF v Ljubljani.
Zaradi mobinga predpostavljenih v Slovenski vojski je vodja mobilnega biološkega laboratorija psihično zbolel, nato pa je izgubil še službo. Zakaj velika večina žrtev mobinga o tem ne upa spregovoriti javno in na glas?
Poraba antidepresivov se je v zadnjih desetih letih več kot podvojila. Samo lani smo Slovenci zaužili kar 1.400.000 škatlic antidepresivov. Lahko vzroke iščemo le v krizi?
V strahu za življenje je morala naša poslušalka skupaj z otrokom pred nasilnim in nepredvidljivim nekdanjim partnerjem pobegniti v varno hišo povsem na drug konec Slovenije. In naletela na zelo togo zakonodajo.
Tisoč 200 delavcev Aha Mure s strahom pričakuje petek, ko bodo izvedeli, ali bodo morali spet na zavod za zaposlovanje.
Sin poslušalke je prejel dohodninsko odločbo, da davčni upravi dolguje 300 evrov.
Delavce tarejo kriza, slabe plače, negotove gospodarske razmere, spremembe na trgu dela, tudi slabe izkušnje z neodgovornimi delodajalci. Vse več je poklicev in dejavnosti, ki nimajo svojih sindikatov, oblike zaposlovanja se spreminjajo, veliko je prekernih delavcev in samozaposlenih, v procesih globalizacije delovna sila migrira in sindikalno ni primerno organizirana. Kako sindikati sledijo vsemu temu s svojo organiziranostjo in načinom dela?
Na spisku pooblaščenih sodnih vročevalcev je kar 25 takšnih, ki tega dela ne bi smeli opravljati, sodišča pa kljub temu strogo upoštevajo omenjeni spisek, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje. Nekateri vročevalci tako za slovenska sodišča delajo na črno. Na Ministrstvu za pravosodje pravijo, da so s tem seznanjeni, a za ukrepanje nimajo zakonske podlage.
Septembra se je začela gradnja ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami, zaradi pomanjkanja denarja dela stojijo. Župani bodo o tem odločali jutri, a dogovora očitno ne bo.
Naš poslušalec se je odločil kupiti avto na podlagi spletnega oglasa. Izbral je vozilo letnik 2007, a se je pri zavarovanju vozila izkazalo, da gre za leto starejše vozilo. Kasneje pa se je na pooblaščenem servisu izkazalo, da gre v resnici za vozilo letnika 2004.
Zadnja leta se pri nas spet povečuje število posvojenih otrok, potem ko se je z osamosvojitvijo Slovenije zmanjšala možnost za posvojitev otrok iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Še vedno pa je vrsta kandidatov za posvojitev pri nas daljša kot je otrok, ki jih je mogoče posvojiti.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Vaščani vasi Ribjek pri Osilnici se pritožujejo zaradi zasebne ribogojnice. Lastnik namreč ob manjšem pritoku vodo preusmeri v bazene z ribami, zato je del potočne struge suh, kar je v nasprotju z vodovarstvenim in uporabnim dovoljenjem za ribogojnico.
Neveljaven email naslov